sodne takse za tožbo – oprostitev plačila sodnih taks – društvo - ogrozitev dejavnosti društva
Ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bila s plačilom sodnih taks ogrožena njena dejavnost oziroma da teh sredstev nima, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njeno zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje – davčna olajšava – odločitev o pravici ali obveznosti – obstoj prakse Vrhovnega sodišča
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 se nanaša na odločanje o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici: do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih), ali pri obveznosti: plačati določen znesek. Ker višina davka od dobička pravnih oseb, ki ga je revidentka dolžna plačati, ne presega 20.000 EUR, navedeni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen. Višina davčne osnove, od katere se davek odmerja, ni pravno relevantna okoliščina v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevaje trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije, ki je na strani revidentke, revidentka ni izkazala izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Pomembnega pravnega vprašanja ni opredelila jasno in določno, zlasti pa ni opisala okoliščin, ki naj bi kazale na njegovo pomembnost. Revidentka tudi ni izkazala neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja izpolnjevanja pogojev za priznavanje davčne olajšave za investicije v opredmetena osnovna sredstva na podlagi 39. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb, ki je bistveno za odločitev v obravnavani zadevi, saj ni predložila kopije sodne odločbe sodišča prve stopnje, na katero se sklicuje, niti ne zatrjuje, da Vrhovno sodišče o tem vprašanju še ni odločalo.
Tožnik je tisti, ki mora dokazati obstoj posojilne pogodbe s tožencem. Na tožniku je torej materialno dokazno breme. Stranka, ki nosi materialno dokazno breme, z uspešnim dokazom prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko, ta pa se bo z nasprotnimi dokazi trudila ovreči aktualni dokazni uspeh. Sodišče pa mora nato oceniti, ali je bila pri tem uspešna in nato svojo oceno tudi obrazložiti.
Popravni sklep o pravdnih stroških ni sklep, s katerim je postopek končan v smislu prvega odstavka 384.člena ZPP.
Revizija, ki je le dobeseden prepis pritožbe in odgovorov pritožbenega sodišča niti ne omenja, ali od revizijskega sodišča terja le uradni preizkus pravilne uporabe materialnega prava.
S trditvijo v izbrisni tožbi, da naj bi bila sporna nepremičnina v lasti tretje osebe, tožnica ni utemeljila kumulativno zahtevanega pogoja, da so bile z izpodbijano vknjižbo kršene njene pravice.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – predlog za pregon – predlog oškodovanca - zasliševanje prič – vabilo oškodovancu - pravni pouk – oškodovanec, vabljen kot priča – domneva umika
Posledice neopravičenega izostanka oškodovanca z glavne obravnave, kot jih predvideva prvi odstavek 244. člena ZKP, nastopijo le, če je bilo oškodovancu vabilo pravilno vročeno.
financiranje iz sredstev Evropske unije – obnova postopka – vračilo sredstev – začasna odredba – neizkazana težko popravljiva škoda
Ogroženost izvedbe temeljnih zakonskih obveznosti, ki ga kot razlog navaja tožeča stranka v zahtevi za izdajo začasne odredbe, so po presoji Vrhovnega sodišča, posplošene in ne izkazujejo standarda težko popravljive škode. Vrnitev sredstev, ki jih mora tožeča stranka vrniti v proračun Republike Slovenije, pa so sicer lahko izguba za sofinanciranje izgradnje Stadiona ..., ne morejo pa biti težko popravljiva škoda za občino ... samo. Zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožeča stranka v obravnavanem primeru ni navedla in ne izkazala verjetnosti, da bi se ji prizadela težko popravljiva škoda.
ZVKD-1 člen 5. ZUP člen 42, 43, 260, 260-9, 267. ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 83, 83/2-2, 94, 94/1.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – vpis v register nepremične kulturne dediščine – sodelovanje lastnika v postopku vpisa - obnova postopka – poseg v lastninsko pravico – pravni interes lastnika - zmotna uporaba materialnega prava
Vpis nepremičnine v register nepremične kulturne dediščine pomeni poseg v revidentovo pravno korist, to je v lastninsko pravico, katere varstvo je zajamčeno z Ustavo RS (glej 67. in 69. člen Ustave RS). Tak vpis namreč pomeni določitev pravnega statusa nepremičnine kot kulturne dediščine, kar pa je prvi pogoj za to, da se v nadaljevanju zaradi varstva te dobrine določijo lastninske omejitve, in sicer v postopkih sprejemanja prostorskega akta in se konkretizirajo z upravno odločbo (kulturnovarstveni pogoji, soglasje ali odločba v inšpekcijskem postopku). Zato po presoji Vrhovnega sodišča lastniku nepremičnine ni mogoče odrekati možnosti, da svoj pravni interes izkaže in zavaruje že v postopku izdaje odločbe o vpisu nepremičnine v register nepremične kulturne dediščine.
začasni ukrepi za zavarovanje prostora – dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Presoja zakonitosti uredbe o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Sklicevanje na odločbe Ustavnega sodišča ne predstavlja razlog za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ampak revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.
Zelo hudih posledic ni mogoče izkazati s sklicevanjem na tožbene navedbe, saj je revizija samostojno (izredno) pravno sredstvo, zato morajo biti tako argumenti, ki utemeljujejo njeno dovoljenost, kot tudi argumenti, ki jo utemeljujejo, vselej jasno in opredeljeno navedeni.
vpis v register nepremične kulturne dediščine – tožba zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine – drugo sodno varstvo – redni upravni spor
V tem primeru procesne predpostavke za vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1 niso bile izpolnjene, ker je imel tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo v navedeni zadevi, to je sodno varstvo v rednem upravnem sporu v zvezi z obnovo postopka o vpisu njegove nepremičnine v register kulturne dediščine.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005803
ZP-1 člen 155, 155/1-8. ZJC člen 77a, 77a/1-11.
bistvena kršitev določb postopka - nerazumljivi razlogi - razlogi o odločilnih dejstvih - storilec prekrška - voznik - lastnik vozila - imetnik pravice uporabe vozila
Razlogi izpodbijane sodbe, da je storilec prekrška vozil inkriminirano vozilo, obenem pa, da je bil plačilni nalog podan zoper lastnika oziroma imetnika pravice uporabe vozila (ker ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je storilec prekrška), so v delu, ki se nanaša na odločilno dejstvo, nerazumljivi, kar predstavlja kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje v ponovljenem postopku – hude posledice – okoljevarstveno soglasje – hude posledice ne izhajajo iz izpodbijane odločbe
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije, je na strani revidentov.
Trditve o neenotni sodni praksi sodišča prve stopnje bi morala revidenta skladno z ustaljenim stališčem Vrhovnega sodišča, dokazati s kopijami sodnih odločb sodišč prve stopnje, iz katerih bi bilo razvidno, da je sodišče prve stopnje ob bistveno enakem dejanskem stanju o spornem pravnem vprašanju zavzelo drugačno stališče v drugi zadevi, ne pa v isti zadevi (četudi je bil postopek ponovljen).
Revidenta z nekonretiziranimi in posplošenimi navedbami o hudih poledicah nista izkazala, da bi prav izpodbijana odločba lahko povzročila posledice, ki bi povzročile degradiranje njunega življenjskega prostora.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005775
ZP-1 člen 48, 48-3, 59, 59/3, 155, 155/1-8, 167, 167/2. URS člen 22.
postopek o prekršku - bistvena kršitev določb postopka – nerazumljivi razlogi – razlogi o odločilnih dejstvih – obrazložitev sodbe – storilec prekrška – voznik – lastnik vozila – imetnik pravice uporabe vozila
Sodišče mora v obrazložitvi sodbe oceniti navedbe zahteve za sodno varstvo, zlasti tiste, ki se nanašajo na odločilna dejstva in niso očitno neutemeljene.
dovoljena revizija - denacionalizacija – vračanje premoženja članom agrarne skupnosti po ZPVAS – pravice članov
V postopkih po ZPVAS se članom ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti lahko vračajo le tiste pravice in tisti obseg pravic, ki so bile odvzete članom nekdanje agrarne skupnosti. Če ne gre za identične pravice članov nekdanje agrarne skupnosti, člani sedanje agrarne skupnosti po določbah ZPVAS o vračanju premoženjskih pravic niso aktivno legitimirani za vrnitev teh pravic.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005802
ZP-1 člen 155, 155/1-8, 171. ZKP člen 426. ZVCP – člen 233, 233/1.
bistvene kršitve določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo – odgovornost lastnika vozila
Dejstvo, da je storilec prekrška odgovoren v skladu z določbo prvega odstavka 233. člena ZVCP-1, predstavlja odločilno dejstvo, o katerem sodba mora imeti razloge.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI – PRAVO DRUŽB
VS2005784
ZP-1 člen 56, 56/3, 171. ZGD-1 člen 45.
bistvene kršitve določb postopka - pisna odločba - izrek odločbe o prekršku - opis prekrška - obveščanje o registrskih podatkih
Kraj, čas, način storitve prekrška in nekatere druge okoliščine, potrebne za individualizacijo historičnega dogodka (življenjskega primera), ki ga prekrškovni organ obravnava kot prekršek, morajo biti podrobneje opisane v opisu dejanja le, če so pomembne pri pravni opredelitvi prekrška oziroma predstavljajo njegove zakonske znake.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - CESTE IN CESTNI PROMET
VS2005895
ZP-1 člen 57, 62a, 155, 155/1-8, 171. ZKP člen 420, 420/2. ZJC člen 11c, 77a. Uredba o cestninskih cestah in cestnini člen 12.
bistvena kršitev določb postopka – obrazložitev sodbe - nerazumljivi razlogi – dokazni predlog - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - plačilni nalog – vožnja brez veljavne vinjete, uporabljene na predpisan način – namestitev vinjete
Dokazni predlog mora biti podan določno, pri čemer mora predlagatelj navesti, kateri konkretni dokaz naj se izvede, in utemeljiti, katero dejstvo s tem dokazuje.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – MEDIJSKO PRAVO
VS2005797
ZP-1 člen 56, 56/3, 136, 136/1-1, 156, 156-1. ZMed člen 145, 145/1-1.
pisna odločba o prekršku – sestavine odločbe – opis dejanja – čas storitve prekrška - sodba, s katero se postopek ustavi - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – razvid medijev – vodenje razvida – zakonski znaki prekrška
Čas storitve prekrška, ki mora biti v izreku pisne odločbe o prekršku vsebovan v opisu dejanja, v konkretnem primeru predstavlja zakonski znak storilcu očitanega prekrška (po prvi alineji prvega odstavka 145. člena ZMed, ki ga stori odgovorna oseba pravne osebe, če pristojno ministrstvo v petnajstih dneh od prenehanja izdajanja tiskanega medija ne obvesti o prenehanju), obenem pa predstavlja odločilno dejstvo, ki se nanaša na opredelitev storilčevega statusa.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005743
ZP-1 člen 22, 129a, 129a/2, 155, 155/2, 156, 156-5.
postopek o prekršku - bistvena kršitev določb postopka – vpliv na zakonitost - skrajšani postopek - kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
S tem, ko je sodišče storilcu v skrajšanem postopku o prekršku izreklo kazenske točke v številu, pri katerem mu je prenehala veljavnost vozniškega dovoljenja, je kršilo določbo drugega odstavka 129. a člena ZP-1.