Od privedbe obdolženca k preiskovalnemu sodniku ne teče več rok za policijsko pridržanje, temveč je postopanje organov vezano na druge zakonsko (ali ustavno) določene roke (prim. npr. tretji odstavek 202. člena ZKP, drugi in četrti odstavek 203. člena ZKP, drugi odstavek 20. člena Ustave RS).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005802
ZP-1 člen 155, 155/1-8, 171. ZKP člen 426. ZVCP – člen 233, 233/1.
bistvene kršitve določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo – odgovornost lastnika vozila
Dejstvo, da je storilec prekrška odgovoren v skladu z določbo prvega odstavka 233. člena ZVCP-1, predstavlja odločilno dejstvo, o katerem sodba mora imeti razloge.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI – PRAVO DRUŽB
VS2005784
ZP-1 člen 56, 56/3, 171. ZGD-1 člen 45.
bistvene kršitve določb postopka - pisna odločba - izrek odločbe o prekršku - opis prekrška - obveščanje o registrskih podatkih
Kraj, čas, način storitve prekrška in nekatere druge okoliščine, potrebne za individualizacijo historičnega dogodka (življenjskega primera), ki ga prekrškovni organ obravnava kot prekršek, morajo biti podrobneje opisane v opisu dejanja le, če so pomembne pri pravni opredelitvi prekrška oziroma predstavljajo njegove zakonske znake.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – MEDIJSKO PRAVO
VS2005797
ZP-1 člen 56, 56/3, 136, 136/1-1, 156, 156-1. ZMed člen 145, 145/1-1.
pisna odločba o prekršku – sestavine odločbe – opis dejanja – čas storitve prekrška - sodba, s katero se postopek ustavi - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – razvid medijev – vodenje razvida – zakonski znaki prekrška
Čas storitve prekrška, ki mora biti v izreku pisne odločbe o prekršku vsebovan v opisu dejanja, v konkretnem primeru predstavlja zakonski znak storilcu očitanega prekrška (po prvi alineji prvega odstavka 145. člena ZMed, ki ga stori odgovorna oseba pravne osebe, če pristojno ministrstvo v petnajstih dneh od prenehanja izdajanja tiskanega medija ne obvesti o prenehanju), obenem pa predstavlja odločilno dejstvo, ki se nanaša na opredelitev storilčevega statusa.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005743
ZP-1 člen 22, 129a, 129a/2, 155, 155/2, 156, 156-5.
postopek o prekršku - bistvena kršitev določb postopka – vpliv na zakonitost - skrajšani postopek - kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
S tem, ko je sodišče storilcu v skrajšanem postopku o prekršku izreklo kazenske točke v številu, pri katerem mu je prenehala veljavnost vozniškega dovoljenja, je kršilo določbo drugega odstavka 129. a člena ZP-1.
postopek o prekršku - pravice obrambe - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - izvajanje dokazov v korist obdolženca - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Storilcu morajo biti tudi v (hitrem) postopku o prekršku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka.
ZUS-1 člen 16, 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 333, 336, 343, 343/1, 343/4, 346, 346/1, 366.
postulacijska sposobnost - zavrženje pritožbe - pritožba osebe, ki ni stranka v tem upravnem sporu
Ker je tožnik vložil pritožbo sam in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Zato njegova pritožba ni dovoljena.
Ker druga pritožnica ni stranka v tem upravnem sporu, tudi nima pravice vložiti pritožbe zoper navedeni sklep, zato njena pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
RAZLASTITEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VS0014636
ZUreP-1 člen 92, 103, 106, 106/6. ZJC-B člen 19, 19/6. ZNP člen 17, 17/2, 37, 97. ZPP člen 339, 339/2-15.
razlastitev - omejitve lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice – prevzem posesti – odškodnina in nadomestna nepremičnina – nepravdni postopek – postopek za določitev odškodnine – zamuda s plačilom odškodnine – zakonske zamudne obresti – prevzem posesti pred izdajo odločbe o posesti – javna cesta – sestavni deli javne ceste – javna cesta, ki poteka po tujih nepremičninah – poseben postopek razlastitve – pristojnost nepravdnega sodišča – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zahteva za varstvo zakonitosti
Nepravdno sodišče lahko o obliki oziroma višini odmene odloča (še)le, če je razlaščencu škoda povzročena z dopustnim ravnanjem – s pravnomočno (oziroma v konkretnem primeru že z dokončno) odločbo o razlastitvi. Znotraj enakega (dopustnega) okvira oziroma nespornega temelja „odškodninske obveznosti za razlaščeno nepremičnino“ mora ostati tudi obravnava zamudnih obresti, ki so akcesorne glavni obveznosti razlastitvenega upravičenca.
ZPolS člen 10, 11, 12, 12/2. ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2-14, 371, 371/1, 377, 384, 384/1.
politične stranke – neveljavnost sklepov politične stranke – predlog za vpis sprememb v register političnih strank – tožbeni zahtevek na umik predloga za vpis sprememb v register političnih strank – pasivna legitimacija - dovoljenost revizije zoper sklep o zavrnitvi stranske intervencije – zavrženje revizije – pomanjkanje pasivne (stvarne) legitimacije – zavrnitev revizije – nekonkretiziran očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Revizija zoper sklep je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Sklep o zavrnitvi stranske intervencije ne spada med take sklepe.
Tožnik bi moral vložiti tožbo (tudi oziroma le) zoper politično stranko. Njegovo zavzemanje za zaključek, da gre le za spor med njim in tožencem, ki se ne nanaša na status stranke, ni utemeljeno. Z jasno oblikovanim tožbenim zahtevkom namreč uveljavlja nezakonitost sklepov politične stranke, ki je pravna oseba, in zahteva umik predloga za vpis sprememb v register političnih strank, ki je namenjen vpisu in javni objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih o strankah.
zastaranje odškodninske terjatve - povrnitev nepremoženjske škode - bodoča škoda - hrup - prekomerne imisije - predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja - sukcesivno nastajajoča škoda - škoda, ki izvira iz ponavljalnih škodnih dejanj
O vprašanju zastaranja odškodninskih terjatev za škodo, ki stalno nastaja zaradi prometnih imisij, je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – načelo dispozitivnosti - obnova kazenskega postopka - nova dejstva in dokazi
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti uveljavlja le zakonski razlog, ne navede pa okoliščin oziroma ravnanja, ki tvorijo kršitev, sodišče ni dolžno samo preizkušati ali so bile v postopku oziroma odločbi storjene kršitve takšne vrste, na kakršne se na splošno sklicuje zahteva. To bi pomenilo delovanje po uradni dolžnosti, kar je v nasprotju s konceptom tega izrednega pravnega sredstva, lahko pa tudi z voljo stranke.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona – grdo ravnanje - ogrožanje varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja
V izreku sodbe opisan fizični napad obsojenca z grabljami na oškodovanca na javnem kraju, ki je prizadel oškodovančevo telesno celovitost, je pomenil (tudi) ogrožanje varnosti v smislu prvega odstavka 135. člena KZ-1, za katerega pa je predpisana strožja kazen, kot za kaznivo dejanje grdega ravnanja po prejšnjem kazenskem zakoniku.
dovoljenost revizije – pooblastilo odvetnika za revizijo – odločba o brezplačni pravni pomoči namesto pooblastila - zavrženje revizije
Odvetnik je za vložitev revizije dolžan predložiti sodišču novo in posebno pooblastilo (stranke), saj odločba o brezplačni pravni pomoči takega pooblastila ne nadomešča.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – navzočnost na glavni obravnavi – pravice obrambe – izvajanje dokazov
Obsojencu je bila dana možnost biti prisoten na glavni obravnavi, na kateri se je tudi izvedel določeni dokaz, saj je bil nanjo pravilno vabljen, izostanka pa ni opravičil - s tem se je dejansko odpovedal pravici biti navzoč pri tem procesnem dejanju.
ZKP člen 363, 363/5, 364, 366, 366/1, 420. URS člen 25.
pravica do pravnega sredstva - pravni pouk - pravica do pritožbe - pisna izdelava in vročitev sodbe
Pravni pouk sam po sebi pravice do pravnega sredstva ne zagotavlja, prav tako pa tudi napačen pravni pouk oziroma izostanek pravnega pouka v pisnem odpravku sodbe te pravice ne jemlje, saj gre pravica do pritožbe upravičencu na podlagi samega zakona.
Revizija je dovoljena, ker izpodbijani del dokončnega upravnega akta presega 20.000 EUR, gre pa za obveznost, izraženo v denarju.
ZDDV določa obveznost obračunavanja DDV od vsakega prometa blaga in storitev, razen izjem, ki so izrecno določene. V tem primeru pa ne gre za tako izjemo, saj je revident od lastnika najel plovila in z njimi sklenil čarterske pogodbe, vendar pa ni sam izvajal prevoza potnikov ali druge komercialne oziroma ribiške ali industrijske dejavnosti, temveč je najete ladje dajal v podnajem oziroma podzakup. Zato za tako dejavnost oprostitev DDV po 31. člen ZDDV ni možna.
ZPP člen 286, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 179, 179/1, 252.
predlog za dopustitev revizije – kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije - hrup – povrnitev nepremoženjske škode – odstop od sodne prakse - zastaranje – prekluzija – začetek teka zastaralnega roka – pomembno pravno vprašanje – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Na izpostavljeni vprašanji je bilo že odgovorjeno v drugi (podobni) zadevi.
Ker ZDen za skrbnika premoženja ne zahteva določene strokovne usposobljenosti, merilo za določitev njegovega potrebnega ravnanja ne more biti skrbnost dobrega strokovnjaka, ampak le skrbnost dobrega gospodarja. Naloga skrbnika po določbi tretjega odstavka 67. člena ZDen je skrbeti za denacionalizirano premoženje v interesu vseh dedičev, na katere je prešlo premoženje z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Pravni položaj skrbnika denacionaliziranega premoženja je v bistvu enak položaju začasnega skrbnika zapuščine po 131. členu ZD.
Toženec, ne glede na izobrazbo, kot dober gospodar, brez odločitve sodišča, sam ne bi smel obveznic in pripadajočih obresti izročiti le enemu od dedičev, ki so dedovali po sklepu iz leta 1995.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 32, 32/2, 32/3, 36, 36/2. ZPP člen 343, 343/3.
začasna odredba – odločitev o glavni stvari – pravni interes
Izdana začasna odredba na podlagi 32. člena ZUS-1 bi lahko učinkovala le do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari. Z nastopom pravnomočnosti odločitve o glavni stvari tožnik nima več pravnega interesa za odločitev o pritožbi zoper sklep, s katerim je bila njegova zahteva za izdajo začasne odredbe zavrnjena.