ZPP člen 367, 367/1, 367b, 367b/4, 367b/6, 384, 384/1.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – nedovoljena revizija – sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Sklep, s katerim sodišče druge stopnje razveljavi sodbo prve stopnje, ni sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan. Zato zoper njega stranke ne morejo vložiti revizije (prvi odstavek 384. člena ZPP), Vrhovno sodišče pa je tudi ne more dopustiti.
Konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije. Predlog, ki tega ne vsebuje, je nepopoln.
ZPolS člen 10, 11, 12, 12/2. ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2-14, 371, 371/1, 377, 384, 384/1.
politične stranke – neveljavnost sklepov politične stranke – predlog za vpis sprememb v register političnih strank – tožbeni zahtevek na umik predloga za vpis sprememb v register političnih strank – pasivna legitimacija - dovoljenost revizije zoper sklep o zavrnitvi stranske intervencije – zavrženje revizije – pomanjkanje pasivne (stvarne) legitimacije – zavrnitev revizije – nekonkretiziran očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Revizija zoper sklep je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Sklep o zavrnitvi stranske intervencije ne spada med take sklepe.
Tožnik bi moral vložiti tožbo (tudi oziroma le) zoper politično stranko. Njegovo zavzemanje za zaključek, da gre le za spor med njim in tožencem, ki se ne nanaša na status stranke, ni utemeljeno. Z jasno oblikovanim tožbenim zahtevkom namreč uveljavlja nezakonitost sklepov politične stranke, ki je pravna oseba, in zahteva umik predloga za vpis sprememb v register političnih strank, ki je namenjen vpisu in javni objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih o strankah.
ZKP člen 344, 344/1, 344/2, 371, 371/1-3, 371/2, 429.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - sprememba obtožbe - skrajšani postopek - sprememba obtožnega predloga – pravice obrambe – navzočnost na glavni obravnavi - obrazložitev sodbe
Prekinitev glavne obravnave praviloma terjajo le vsebinske spremembe, s katerimi se bistveno posega v prvotno obtožbo.
Če gre za nebistveno spremembo obtožnega akta in navzoči zagovornik ne predlaga prekinitve obravnave zaradi priprave obrambe, sodišče ni dolžno posebej obrazlagati, zakaj je spremembo obtožnega predloga ocenilo za nebistveno oziroma zakaj ni prekinilo glavne obravnave.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005869
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ člen 325. ZVCP-1 člen 2, 27, 45, 46.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – premiki z vozilom – sprememba smeri – načelo zaupanja v prometu - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Voznik glede na načelo zaupanja v prometu ni dolžan računati z zgolj splošno možnostjo, da lahko drugi udeleženci grobo kršijo cestnoprometne predpise in ni dolžan temu posebej prilagoditi svojo vožnjo, ki je sicer v skladu s predpisi.
KZ-1 člen 28, 323, 323/1, 323/2, 324, 324/1, 324/2, 324/3.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – predrzna vožnja v cestnem prometu – zakonski znaki kaznivega dejanja - odgovornost za hujšo posledico – ogrozitveno kaznivo dejanje – ogrozitvena posledica – poškodbena posledica
Kaznivo dejanje po 324. členu KZ-1 je mogoče izvršiti tudi s kršitvijo drugega odstavka 30. člena ZVCP (vožnja z neprilagojeno hitrostjo), seveda, če je ob tem podana tudi ena izmed taksativno določenih kršitev, ki so navedene v prvem sklopu inkriminacije, ter sta obe kršitvi v vzročni zvezi s konkretno ogrozitvijo (prvi odstavek 324. člena KZ-1) oziroma hujšo poškodbeno posledico (drugi in tretji odstavek 324. člena KZ-1).
Ogrozitveno kaznivo dejanje po prvem odstavku 324. člena je mogoče izvršiti samo s krivdno obliko naklepa, ne pa tudi iz malomarnosti, medtem ko mora storilec v odnosu do hujših posledic iz drugega in tretjega odstavka 324. člena KZ-1 ravnati malomarno.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona – grdo ravnanje - ogrožanje varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja
V izreku sodbe opisan fizični napad obsojenca z grabljami na oškodovanca na javnem kraju, ki je prizadel oškodovančevo telesno celovitost, je pomenil (tudi) ogrožanje varnosti v smislu prvega odstavka 135. člena KZ-1, za katerega pa je predpisana strožja kazen, kot za kaznivo dejanje grdega ravnanja po prejšnjem kazenskem zakoniku.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – načelo dispozitivnosti - obnova kazenskega postopka - nova dejstva in dokazi
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti uveljavlja le zakonski razlog, ne navede pa okoliščin oziroma ravnanja, ki tvorijo kršitev, sodišče ni dolžno samo preizkušati ali so bile v postopku oziroma odločbi storjene kršitve takšne vrste, na kakršne se na splošno sklicuje zahteva. To bi pomenilo delovanje po uradni dolžnosti, kar je v nasprotju s konceptom tega izrednega pravnega sredstva, lahko pa tudi z voljo stranke.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 32, 32/2, 32/3, 36, 36/2. ZPP člen 343, 343/3.
začasna odredba – odločitev o glavni stvari – pravni interes
Izdana začasna odredba na podlagi 32. člena ZUS-1 bi lahko učinkovala le do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari. Z nastopom pravnomočnosti odločitve o glavni stvari tožnik nima več pravnega interesa za odločitev o pritožbi zoper sklep, s katerim je bila njegova zahteva za izdajo začasne odredbe zavrnjena.
URS člen 134, 134/2. ZUS-1 člen 3, 4, 33, 33/2, 36, 36/1-4.
zavrženje tožbe – imuniteta sodnika - akt nosilca zakonodajne veje oblasti – vsebina tožbe v subsidiarnem upravnem sporu
Sodišče prve stopnje bi moralo tožbo, o kateri je vsebinsko odločilo z izpodbijano sodbo (2. točka izreka sodbe in sklepa), po presoji Vrhovnega sodišča zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker je šlo za tožbo zoper akt, ki po določbah 2. in 3. člena ZUS-1 ni upravni akt. Pri sklepu DZ je šlo namreč za odločitev, ki jo je DZ sprejel za izvrševanje svoje ustavne pristojnosti, določene v drugem odstavku 134. člena URS, kot nosilec zakonodajne veje oblasti. To je po presoji Vrhovnega sodišča primer iz 3. člena ZUS-1, zaradi katerega izpodbijane odločitve DZ ni mogoče šteti za upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1 ne glede na to, ali odločitev posega v pravico, obveznost ali pravni položaj tožnika ali ne. Kot akt iz 3. člena ZUS-1 pa Sklep DZ o odvzemu imunitete ne more biti predmet tožbe, vložene v rednem upravnem sporu.
To, da tožba kot kršitve prava navaja tudi kršitev določb ustave, samo po sebi še ne pomeni, da gre za tožbo po 4. členu ZUS-1. Tožba po 4. členu mora vsebovati navedbe, iz katerih jasno izhaja, da je predmet tožbe posamični akt (ali posamično dejanje), ter tožbene predloge v smislu drugega odstavka 33. člena ZUS-1, česar vsega obravnavani del tožbe nima.
priloge - predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije - izvod sodbe sodišča druge stopnje
Ker tožeča stranka predlogu za dopustitev revizije ni priložila izvoda pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, je vrhovno sodišče njen predlog zavrglo.
zastaranje odškodninske terjatve - povrnitev nepremoženjske škode - bodoča škoda - hrup - prekomerne imisije - predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja - sukcesivno nastajajoča škoda - škoda, ki izvira iz ponavljalnih škodnih dejanj
O vprašanju zastaranja odškodninskih terjatev za škodo, ki stalno nastaja zaradi prometnih imisij, je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče.
Določba o spremenjenih okoliščinah (112. člen OZ) je dispozitivne narave in kot takšna podvržena svobodnemu urejanju pogodbenih strank. Pogodbene stranke tako lahko določijo, kdaj in pod katerimi pogoji bodo štele okoliščine za spremenjene in njihove posledice. V sporni pogodbi je vsebovana klavzula rebus sic stantibus, na katero se toženka sklicuje tudi v reviziji. Prilagoditev pogodbe spremenjenim okoliščinam pa je ob dejstvu, da pogodbene stranke niso dosegle soglasja volj in pogodbe sporazumno spremenile, v konkretni zadevi mogoča le s sodbo (z njenim izrekom), ki ima značaj prenovitve (novacije) pogodbe (323. člen OZ) in nadomešča soglasno voljo pogodbenih strank. Sodišče bi navedeno lahko storilo le v primeru, če bi toženka spremenjene okoliščine uveljavljala z ustreznim (nasprotnim) tožbenim zahtevkom.
RAZLASTITEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VS0014636
ZUreP-1 člen 92, 103, 106, 106/6. ZJC-B člen 19, 19/6. ZNP člen 17, 17/2, 37, 97. ZPP člen 339, 339/2-15.
razlastitev - omejitve lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice – prevzem posesti – odškodnina in nadomestna nepremičnina – nepravdni postopek – postopek za določitev odškodnine – zamuda s plačilom odškodnine – zakonske zamudne obresti – prevzem posesti pred izdajo odločbe o posesti – javna cesta – sestavni deli javne ceste – javna cesta, ki poteka po tujih nepremičninah – poseben postopek razlastitve – pristojnost nepravdnega sodišča – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zahteva za varstvo zakonitosti
Nepravdno sodišče lahko o obliki oziroma višini odmene odloča (še)le, če je razlaščencu škoda povzročena z dopustnim ravnanjem – s pravnomočno (oziroma v konkretnem primeru že z dokončno) odločbo o razlastitvi. Znotraj enakega (dopustnega) okvira oziroma nespornega temelja „odškodninske obveznosti za razlaščeno nepremičnino“ mora ostati tudi obravnava zamudnih obresti, ki so akcesorne glavni obveznosti razlastitvenega upravičenca.
ZPP člen 286, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 179, 179/1, 252.
predlog za dopustitev revizije – kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije - hrup – povrnitev nepremoženjske škode – odstop od sodne prakse - zastaranje – prekluzija – začetek teka zastaralnega roka – pomembno pravno vprašanje – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Na izpostavljeni vprašanji je bilo že odgovorjeno v drugi (podobni) zadevi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005712
ZKP člen 372, 372-3. KZ-1 člen 54.
kršitev kazenskega zakona - pravnomočno razsojena stvar - nadaljevano kaznivo dejanje – povezovalni elementi
Ker gre pri konstrukciji nadaljevanega kaznivega dejanja za fikcijo, da je bilo storjeno le eno kaznivo dejanje, mora biti njena uporaba, da ne bi privedla do neupravičenega privilegiranja storilcev kaznivih dejanj, nujno zadržana in skladna s kriminalnopolitičnimi izhodišči.
ZASP člen 153, 156, 157, 163. ZASP-B člen 26, 26/4. ZPP člen 380, 380/1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 11. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (2006).
zahteva za varstvo zakonitosti - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - nadomestilo za uporabo avtorskih del - valorizacija tarife
Ker normativni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del, sprejet v letu 1998, ob uveljavitvi ZASP-B ni bil sestavni del veljavne tarife, ni postal sestavni del skupnega sporazuma.
Ker tarifa iz Pravilnika-2006 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave. Ker tožnik ni izkazal, da bi uporabil zakonsko predvidena sredstva za spremembo tarife in da do spremembe tarife ni prišlo zaradi blokade nasprotne strani (pravilnik je bil sprejet po sprejetju ZASP-D), ni bilo podlage za prekinitev postopka in pričetek postopka za oceno ustavnosti.