obstoj delovnega razmerja – rok za sodno varstvo – zavrženje tožbe – procesna predpostavka
Domneva o obstoju delovnega razmerja pomeni tudi obstoj pogodbe o zaposlitvi, čeprav je stranki nista sklenili v pisni obliki. Vsak poseg delodajalca v veljavnost take pogodbe o zaposlitvi pomeni kršitev pravice, zoper katero lahko delavec uveljavlja sodno varstvo, vendar v za to predpisanih rokih.
ZP-1 člen 136, 136/1-1, 156, 156-1. ZVPot člen 16, 21, 77, 77/1-7, 77/2.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – varstvo potrošnikov – garancija za brezhibno delovanje stvari
Zakonski znaki prekrška po 7. točki prvega odstavka 77. člena ZVPot oziroma po drugem odstavku 77. člena ZVPot, v zvezi s prvim odstavkom 16. člena tega zakona, so podani tudi, če je prekršek storjen proti pravni osebi.
Nujnost (po presoji dobrega gospodarstvenika nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje) je nedoločen pravni pojem. Kdaj je nek ukrep nujen – v tolikšni meri, da opravičuje poseg v pravico do deleža na dobičku – je stvar materialnopravne presoje sodišča. Ne zadošča, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika nujni. Tudi nujni ukrepi se načelno lahko opravijo brez posega v pravico do delitve (dela) dobička. Nujen mora biti torej poseg v pravico do udeležbe na dobičku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – NELOJALNA KONKURENCA
VS4001947
ZS člen 103, 103/2. ZPP člen 25, 25/2, 48. OZ člen 851, 859.
spor o pristojnosti – spor o pravicah intelektualne lastnine – zatiranje nelojalne konkurence – izključna krajevna pristojnost – špediterske storitve
V predmetni zadevi ne gre za spor v zvezi z zatiranjem nelojalne konkurence oziroma pravicami intelektualne lastnine iz drugega odstavka 103. člena ZS.
Za pretrganje zastaranja pregona zadostuje, da je sodba izdana ter posredovana prekrškovnemu organu. Datum odprave sodbe na storilčev naslov je relevanten zgolj za presojo absolutnega zastaranja.
ZOR člen 25, 25/2, 374, 374/1. Zakon o zastaranju terjatev člen 17.
pogodba o prometu blaga in storitev – gospodarska pogodba – zastaranje terjatve – objektivni kriterij za gospodarsko pogodbo – registrirana poslovna dejavnost – komisija - pogodba o nakupni komisiji – nakup lastnih delnic
Da je pod izrazom »pogodbe v prometu blaga in storitev« potrebno razumeti gospodarske pogodbe, kot so definirane v drugem odstavku 25. člena ZOR, se je Vrhovno sodišče RS že večkrat jasno izreklo.
Objektivnega kriterija, tudi v okviru določbe 374. člena ZOR o zastaranju terjatev iz gospodarskih pogodb, ni mogoče interpretirati tako, da bi imela naravo gospodarske pogodbe le pogodba, sklenjena v okviru registrirane dejavnosti.
dokazovanje - izvedenec - določenost tožbenega zahtevka - informativni dokaz - ugotovitve izvedenca - sistem prekluzij - poizvedovalni dokaz - za stranko nepričakovan obrat v postopku
Določenost tožbenega zahtevka je treba ločiti od njegove dokazanosti.
Informativen oziroma poizvedovalen dokazni predlog je bil po oceni revizijskega sodišča glede na okoliščine primera utemeljen, saj tožeča stranka ni poznala konkretnih dejstev, ki bi jih sicer morala zatrjevati, ker ležijo zunaj njenega zaznavnega območja.
Tožeča stranka do ugotovitev postavljenega izvedenca dejansko ni mogla »vedeti, s katero dokumentacijo razpolaga toženec in katero bo za izdelavo izvedeniškega mnenja potreboval izvedenec«, niti »da se bodo [njeni] dokazi izkazali za relevantne«. Gre za dokaze (oziroma podatke), ki se nanašajo na obdobje izvrševanja Pogodbe in ki kot taki niso bili pravno pomembni, dokler se (po ugotovitvah izvedenca) ni izkazalo, da tožena stranka ne razpolaga z ustrezno dokumentacijo za čas po enostranski prekinitvi Pogodbe z njene strani.
Tožeča stranka je dokaz z izvedencem predlagala kot glavni dokaz. Za primer, da ta dokaz ne bi uspel, pa je napovedala druge dokaze. Tako je potem, ko glavni dokaz dejansko ni uspel, kar je (tudi) po oceni revizijskega sodišča predstavljalo »obrat v procesu, ki ga ni bilo mogoče predvideti«, za dokaz iste teme dopustno predlagala druge dokaze. Sistem prekluzij (za razliko od sistema eventualne maksime) namreč stranke (v obravnavanem primeru tožeče) ne sili, da v vsakem primeru že takoj ponudi vse dokaze, ki bi eventualno lahko prišli v poštev, temveč šele, ko postanejo relevantni.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi
Bistveno za veljavnost sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je, da sta obe izjavi vsebinsko skladni in da je izpolnjena zahteva po pisni obliki. Na veljavnost sporazuma tudi ne morejo vplivati revizijske trditve o opustitvi zapisa o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005932
ZP-1 člen 22, 129a, 129a/2. ZVCP-1 člen 23, 23/1-66, 235, 235/4.
postopek o prekršku - redni sodni postopek - skrajšani postopek - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik
V vseh primerih, ko je predpisana stranska sankcija prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (ob upoštevanju posebnega položaja voznikov začetnikov), o prekršku odloča sodišče v rednem in ne v skrajšanem postopku.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev – izvršba na nepremičnino – krajevna pristojnost
Za primer naknadne kumulacije z novim izvršilnim sredstvom izvršbe na
nepremičnine
četrti odstavek 35. člena ZIZ določa, da za to izvršilno sredstvo postane izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu.
Za primere, ko je predlagana izvršba na le eno nepremičnino, prvi odstavek 166. člena ZIZ določa, da je za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičnino in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina, če ta zakon glede izvršbe na nepremičnine ne določa drugače.
odgovornost pravne osebe - odgovornost samoupravne lokalne skupnosti – odgovornost odgovorne osebe – župan – pooblastilo za izvedbo javnega naročila
Župan se s pooblastitvijo za vodenje postopka in izvedbo javnega naročila ne razbremeni svoje odgovornosti kot odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti.
Upoštevaje revizijska navajanja, naj bi Sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, izdan s strani tožene stranke, predstavljal sprejem ponudbe in posledično sklenitev prodajne pogodbe v smislu 28. člena OZ. Vendar pa je glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera takšna revidentkina razlaga materialnopravno napačna. V spornem Sklepu o izbiri najugodnejšega ponudnika je namreč izrecno navedeno, da bo pogodba z izbranim najugodnejšim ponudnikom šele sklenjena. Sklep kot končna izbira najugodnejšega ponudnika predstavlja zato šele vabilo izbranemu ponudniku k sklenitvi pogodbe (pod objavljenimi pogoji), ne pa že sprejema ponudbe in sklenitve pogodbe.
ZDR člen 49, 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/1, 90/3. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - organizacijske spremembe – statusne spremembe - poenotenje plačnega sistema – znižanje plače – nov plačni model
Nižji sodišči sta preuranjeno zaključili, da je že zgolj sprememba sistemizacije zaradi prenosa podjetja (pripojitev drugih družb) in poenotenje vrednotenja delovnih mest utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne da bi ugotovili, v čem naj bi bilo tožničino delovno mesto na novo in drugače opredeljeno. Utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi bi lahko predstavljale le tiste in take organizacijske spremembe, zaradi katerih delo tožnice pod pogoji iz veljavne pogodbe o zaposlitvi ne bi bilo več mogoče oziroma potrebno.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - DELOVNO PRAVO
VS2005925
ZP-1 člen 56, 56/3, 156, 156-1. ZDR člen 229, 229/1-7.
postopek o prekršku - odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška – odgovornost pravne osebe – odgovornost odgovorne osebe – opustitev dolžnega nadzorstva – varstvo pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem
Če se storilcu prekrška očita, da je kot odgovorna oseba opustil dolžno nadzorstvo, mora biti v izreku odločbe o prekršku določno navedeno, katerih dejanj, ki jih je skladno s predpisi zavezan izvajati v okviru opravljanja dolžnega nadzorstva, ni opravil.
vojaška pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - Sporazum o vprašanjih nasledstva – ponovno uveljavljanje pravice
Republika Slovenija je svoje obveznosti iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev v smislu določb MSVN že ustavno skladno uredila v ZPIZVZ.
ZDR člen 112, 122/1, 112/1-4, 166. Direktiva 2003/88/ES člen 7, 7/2. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 132 o plačanem letnem dopustu člen 12. ZPP člen 380, 380/2.
letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odškodnina za neizrabljen letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - možnost izrabe letnega dopusta - dolžnost izrabe letnega dopusta
Zgolj razlog za odpoved na strani delodajalca ne zadostuje za pravni zaključek, da tožnik ni mogel izkoristiti (dela) letnega dopusta do prenehanja delovnega razmerja. Tako je tožnik predhodno opozoril revidentko, da bo izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, kar nedvomno kaže na to, da je (vsaj) tedaj vedel, kdaj mu bo prenehalo delovno razmerje, zato bi lahko (vsaj) v tem obdobju koristil letni dopust, če seveda ni bilo drugih objektivnih okoliščin, ki bi mu to preprečevale. Od tega, ali dopusta zaradi objektivnih razlogov ni mogel izrabiti, je odvisna njegova pravica do nadomestila za neizrabljen dopust.
invalidnost III. kategorije - invalidnost II. kategorije - pravice iz invalidskega zavarovanja
Tudi zavarovanci, ki so prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, lahko pridobijo pravice na podlagi invalidnosti III. kategorije.
Za presojo invalidnosti II. kategorije so pomembne tako dejanske zavarovančeve delovne omejitve, ki izhajajo iz trajnih sprememb v njegovem zdravstvenem stanju, kot na drugi strani tudi psihofizične zahteve za delo v njegovem poklicu, ki so za posamezne poklice lahko specifične.
URS člen 8, 153, 153/2. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij člen 5, 6, 8, 10, 11, 12, 15. ZDen člen 51. ZZad člen 65, 65/2, 68. ZUP (1986) člen 144, 144/1, 146.
denacionalizacija - tuja pravna oseba - dovoljena revizija - meddržavna pogodba - vračanje oziroma razdružitev premoženja po ZZad - ureditev premoženjskopravnih razmerij med državama v pravnih osebah z družbenim kapitalom - določitev lastninskih deležev
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi medsebojnih premoženjskih razmerij z ureditvijo določitve obsega kapitala in lastninskih deležev v pravnih osebah z družbenim kapitalom, opredeljenih v 8., 9. in 11. členu Pogodbe, predstavlja pravno podlago za razmejitev med slovenskim in hrvaškim družbenim kapitalom v teh pravnih osebah. Po presoji Vrhovnega sodišča je šele na ta način omogočeno tudi morebitno vračanje premoženja iz teh pravnih oseb po predpisih o denacionalizaciji. Šele razmejitev v pravni osebi, ustanovljeni na podlagi Pogodbe, omogoča vračanje, in sicer iz tistega dela kapitala, ki bo določen kot slovenski vložek. Vračanje po predpisih o denacionalizaciji je namreč mogoče le iz obsega slovenskega družbenega kapitala.