ZP-1 člen 136, 136/1-1, 156, 156-1. ZVPot člen 16, 21, 77, 77/1-7, 77/2.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – varstvo potrošnikov – garancija za brezhibno delovanje stvari
Zakonski znaki prekrška po 7. točki prvega odstavka 77. člena ZVPot oziroma po drugem odstavku 77. člena ZVPot, v zvezi s prvim odstavkom 16. člena tega zakona, so podani tudi, če je prekršek storjen proti pravni osebi.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - DELOVNO PRAVO
VS2005925
ZP-1 člen 56, 56/3, 156, 156-1. ZDR člen 229, 229/1-7.
postopek o prekršku - odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška – odgovornost pravne osebe – odgovornost odgovorne osebe – opustitev dolžnega nadzorstva – varstvo pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem
Če se storilcu prekrška očita, da je kot odgovorna oseba opustil dolžno nadzorstvo, mora biti v izreku odločbe o prekršku določno navedeno, katerih dejanj, ki jih je skladno s predpisi zavezan izvajati v okviru opravljanja dolžnega nadzorstva, ni opravil.
vojaška pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - Sporazum o vprašanjih nasledstva – ponovno uveljavljanje pravice
Republika Slovenija je svoje obveznosti iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev v smislu določb MSVN že ustavno skladno uredila v ZPIZVZ.
ZOR člen 25, 25/2, 374, 374/1. Zakon o zastaranju terjatev člen 17.
pogodba o prometu blaga in storitev – gospodarska pogodba – zastaranje terjatve – objektivni kriterij za gospodarsko pogodbo – registrirana poslovna dejavnost – komisija - pogodba o nakupni komisiji – nakup lastnih delnic
Da je pod izrazom »pogodbe v prometu blaga in storitev« potrebno razumeti gospodarske pogodbe, kot so definirane v drugem odstavku 25. člena ZOR, se je Vrhovno sodišče RS že večkrat jasno izreklo.
Objektivnega kriterija, tudi v okviru določbe 374. člena ZOR o zastaranju terjatev iz gospodarskih pogodb, ni mogoče interpretirati tako, da bi imela naravo gospodarske pogodbe le pogodba, sklenjena v okviru registrirane dejavnosti.
dokazovanje - izvedenec - določenost tožbenega zahtevka - informativni dokaz - ugotovitve izvedenca - sistem prekluzij - poizvedovalni dokaz - za stranko nepričakovan obrat v postopku
Določenost tožbenega zahtevka je treba ločiti od njegove dokazanosti.
Informativen oziroma poizvedovalen dokazni predlog je bil po oceni revizijskega sodišča glede na okoliščine primera utemeljen, saj tožeča stranka ni poznala konkretnih dejstev, ki bi jih sicer morala zatrjevati, ker ležijo zunaj njenega zaznavnega območja.
Tožeča stranka do ugotovitev postavljenega izvedenca dejansko ni mogla »vedeti, s katero dokumentacijo razpolaga toženec in katero bo za izdelavo izvedeniškega mnenja potreboval izvedenec«, niti »da se bodo [njeni] dokazi izkazali za relevantne«. Gre za dokaze (oziroma podatke), ki se nanašajo na obdobje izvrševanja Pogodbe in ki kot taki niso bili pravno pomembni, dokler se (po ugotovitvah izvedenca) ni izkazalo, da tožena stranka ne razpolaga z ustrezno dokumentacijo za čas po enostranski prekinitvi Pogodbe z njene strani.
Tožeča stranka je dokaz z izvedencem predlagala kot glavni dokaz. Za primer, da ta dokaz ne bi uspel, pa je napovedala druge dokaze. Tako je potem, ko glavni dokaz dejansko ni uspel, kar je (tudi) po oceni revizijskega sodišča predstavljalo »obrat v procesu, ki ga ni bilo mogoče predvideti«, za dokaz iste teme dopustno predlagala druge dokaze. Sistem prekluzij (za razliko od sistema eventualne maksime) namreč stranke (v obravnavanem primeru tožeče) ne sili, da v vsakem primeru že takoj ponudi vse dokaze, ki bi eventualno lahko prišli v poštev, temveč šele, ko postanejo relevantni.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razlog nesposobnosti – presoja odpovednega razloga – potek mandata - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Tožniku je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana zaradi poteka mandata in zato, ker v novi mandat ni bil imenovan oziroma mu rektor ni podelil posebnega pooblastila. Tako opredeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni poslovni.
Če delodajalec navede okoliščine in dejstva, ki kažejo na to, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, so te okoliščine lahko pomembne za odločitev o trajanju delovnega razmerja in reintegraciji tožnika v smislu 118. člena ZDR.
sprememba delodajalca – odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – zagotavljanje pravic
Iz drugega odstavka 73. člena ZDR ne izhaja, da delodajalec prenosnik v enem letu po prevzemu, če obstajajo zakonski razlogi, delavcu ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Obveznost spoštovati določila kolektivne pogodbe, ki je zavezovala delodajalca prenosnika, ne posega v pravico delodajalca prevzemnika, da v primeru obstoja ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na njegovi strani pride do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
bivši vojaški zavarovanec – predčasna pokojnina – pridobitev pravice pri tujem nosilcu zavarovanja – starostna pokojnina
Z dokončno in pravnomočno odločbo je bila revidentu priznana pravica do pokojnine pri toženi stranki po splošnih predpisih od 11. 7. 2001 dalje, zato ni pravne podlage za upravičenost do razlike med pokojnino, ki jo je pred tem datumom prejemal pri tujem nosilcu zavarovanja, in pokojnino, ki bi jo hipotetično prejemal pred tem datumom pri domačem nosilcu zavarovanja.
ZDR člen 8, 8/5, 113, 208, 208/1, 208/2. ZPIZ-1 člen 102. ZZRZI člen 40.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti – komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi – sindikalni zaupnik - varstvo sindikalnega zaupnika
Ker revident ni opravljal funkcije sindikalnega zaupnika, ni upravičen do posebnega pravnega varstva ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
bivši vojaški zavarovanec - predčasna pokojnina – pridobitev pravice pri tujem nosilcu zavarovanja
Na zavrnitev tožnikove zahteve za priznanje pravice do pokojnine za nazaj ni vplivalo njegovo tedanje stalno prebivališče in državljanstvo, temveč to, da na dan 18. 10. 1991 ni izpolnjeval pogojev iz četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ, konkretno mu na ta dan ni manjkalo največ pet let starosti ali pokojninske dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih, saj je pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih že izpolnjeval in mu je bila pravica tudi že priznana.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005089
ZPIZVZ člen 6, 7. ZUP člen 222. ZPIZ-1 člen 251. ZDSS-1 člen 75.
bivši vojaški zavarovanec - vojaška pokojnina – invalidnina – procesna predpostavka – zavrženje tožbe - Sporazum o vprašanjih nasledstva
Kolikor tožnik navaja, da prvostopni organ o njegovi zahtevi ni odločil v zakonskem roku, bi lahko zaradi molka organa v smislu četrtega odstavka 222. člena ZUP vložil pritožbo na organ druge stopnje. Na tak način bi lahko dosegel dokončno odločitev o svoji zahtevi. Ker ni izkazal, da bi v skladu z 251. členom ZPIZ-1 vložil pritožbo v smislu navedenih določb ZUP, je sodišče glede tega zahtevka na podlagi 75. člena ZDSS-1 tožbo utemeljeno zavrglo.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005088
ZPP člen 287, 287/1.
invalid I. kategorije – invalidska pokojnina - izvedensko mnenje – postavitev novega izvedenca – izvajanje dokazov – dokazni predlog
Izvedenec je bil zaslišan in je odgovarjal na vprašanja oziroma pripombe, ki jih je za toženo stranko oblikovala kardiologinja in ki mu jih je ob zaslišanju zastavila pooblaščenka tožene stranke. Ta je ob koncu zaslišanja predlagala soočenje dveh specialistov in ni navedla v zvezi s čim naj se soočenje opravi. Zato je bila zavrnitev tega dokaznega predloga utemeljena.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/6. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za odpoved – obseg sodne presoje
Sodišče res ne presoja racionalnosti, pravilnosti oziroma primernosti odločitev delodajalca o zmanjšanju števila zaposlenih delavcev, reorganizaciji delovnega procesa, ipd., vendar to ne pomeni, da vsaka odločitev delodajalca o reorganizaciji, zmanjšanju števila zaposlenih delavcev oziroma o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga že pomeni tudi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi konkretnega delavca in da je takšno prenehanje mogoče pojasniti le s splošnimi zaključki o omejenem okviru sodne presoje. Delodajalec je tisti, ki mora najprej dokazati, da obstajajo ekonomski, organizacijski, tehnološki, strukturni ali podobni razlogi, kar pomeni predvsem to, da so ti razlogi resnični, ne pa fiktivni. Pri presoji utemeljenosti odpovedi iz poslovnega razloga je seveda mogoče zatrjevati in dokazovati tudi zlorabo pravic ali prepovedano diskriminacijo.
ZUP člen 35, 37, 37/1, 39, 39/2. ZUS-1 člen 27, 27/2, 63.
zavarovalniški nadzor – odvzem dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - izločitev uradne osebe – izločitveni razlog – nepristranskost – pravica do izjave
Vrhovno sodišče je konkretno postopanje uradne osebe že presojalo in v odločbi G 14/2010 z dne 5. 10. 2010 presodilo, da izločitveni razlog glede postopanja konkretne uradne osebe v konkretnem postopku, na katerega se sklicuje tožnik, ne obstaja.
invalidska pokojnina – gostota zavarovalne dobe – mednarodni sporazum o socialni varnosti
Za odločitev v tem sporu ni bilo bistveno, koliko let skupne delovne dobe ima tožnica oziroma koliko let delovne dobe je dopolnila v Republiki Srbiji. Bistvena za odločitev je bila dopolnjena delovna doba v Republiki Sloveniji, ki pa med strankama ni sporna. Ker ni podana zahtevana gostota zavarovanja v Republiki Sloveniji, ob izdaji odločbe tožene stranke ni bilo pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – ponudba nove pogodbe – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Ugotovljeno je bilo, da je bila revidentu ponujena nova ustrezna zaposlitev, ki pa je ni sprejel. Zato mu je bila po presoji revizijskega sodišča pravilno odpovedana pogodba o zaposlitvi po 90. členu ZDR.
invalidnost I. kategorije – invalidska pokojnina - pravica do invalidske pokojnine – nastanek invalidnosti
V postopku za uveljavljanje pravic pri toženi stranki imajo pomembno vlogo izvedenski organi (261. člen ZPIZ-1). Tako sistem invalidskih komisij (I. in II. stopnje) omogoča ugotavljanje obstoja pravno pomembnih dejstev vse do izdaje dokončne odločbe. Gre za posebnost v primerjavi z odločanjem po ZUP na podredno uporabo katerega sicer napotuje 249. člen ZPIZ-1.
ZZVZZ člen 62, 62/2-6. Prva direktiva Sveta 73/239/EGS z dne 24. 7. 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja, razen življenjskega zavarovanja člen 8, 8/3. Direktiva Sveta 92/49/EGS z dne 18. 6. 1992 o spremembah direktiv 73/239/EGS in 88/357/EGS in o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju, razen življenjskega zavarovanja člen 29, 39. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 49, 56, 63. ZUS-1 člen 47, 47/1.
zavarovalni nadzor - prekinitev postopka - odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja - povišanje premij dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj - uporaba direktive - neskladje zakonske določbe z direktivo - prekinitev postopka
Postopek se prekine do odločitve sodišča Evropske unije v zadevi C-185/11.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – pravočasnost odpovedi – rok za odpoved - kriteriji za določitev presežnih delavcev – uporaba kolektivne pogodbe
Glede na določbo 120. člena podjetniške kolektivne pogodbe po prenehanju veljavnosti in uporabe Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti in po sprejemu Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije, ki že upošteva nov koncept odpovedi pogodbe o zaposlitvi po ZDR in ne določa več kriterijev za določitev presežnih delavcev, tožena stranka pri odpovedi ni bila več dolžna upoštevati kriterijev iz podjetniške kolektivne pogodbe. V takšnem primeru bi se torej lahko odločila, da glede na odpoved manjšemu številu delavcev posebnih kriterijev sploh ne uporabi, ali pa - tako kot je storila, uporabi druge kriterije.