odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – pravočasnost odpovedi – rok za odpoved - kriteriji za določitev presežnih delavcev – uporaba kolektivne pogodbe
Glede na določbo 120. člena podjetniške kolektivne pogodbe po prenehanju veljavnosti in uporabe Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti in po sprejemu Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije, ki že upošteva nov koncept odpovedi pogodbe o zaposlitvi po ZDR in ne določa več kriterijev za določitev presežnih delavcev, tožena stranka pri odpovedi ni bila več dolžna upoštevati kriterijev iz podjetniške kolektivne pogodbe. V takšnem primeru bi se torej lahko odločila, da glede na odpoved manjšemu številu delavcev posebnih kriterijev sploh ne uporabi, ali pa - tako kot je storila, uporabi druge kriterije.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - organizacijske spremembe – statusne spremembe - poenotenje plačnega sistema – znižanje plače – nov plačni model
Sprejem novih aktov, z novim plačnim modelom, ki je imel za posledico znižanje tožničine plače, ne zadošča za zaključek, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZZVZZ člen 62, 62/2-6. Prva direktiva Sveta 73/239/EGS z dne 24. 7. 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja, razen življenjskega zavarovanja člen 8, 8/3. Direktiva Sveta 92/49/EGS z dne 18. 6. 1992 o spremembah direktiv 73/239/EGS in 88/357/EGS in o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju, razen življenjskega zavarovanja člen 29, 39. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 49, 56, 63. ZUS-1 člen 47, 47/1.
zavarovalni nadzor - prekinitev postopka - odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja - povišanje premij dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj - uporaba direktive - neskladje zakonske določbe z direktivo - prekinitev postopka
Postopek se prekine do odločitve sodišča Evropske unije v zadevi C-185/11.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - razlaga besedne zveze nagrada za narok – odmera stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči – že rešeno pravno vprašanje
Ker je Vrhovno sodišče med revizijskim postopkom o vprašanju razlage besedne zveze „nagrada za narok“ po tarifni številki 3102 Tarife Zakona o odvetniški tarifi že zavzelo stališče (od katerega izpodbijana sodba ne odstopa), to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
nepravilna upravna odločba – odgovornost državnega organa – odgovornost nosilca javnih pooblastil – pojem protipravnosti – pravni standard – povrnitev premoženjske škode – dovolilnice za mednarodni cestni prevoz
Eden od kriterijev protipravnosti iz 26. člena URS je, da se ne uporabi povsem jasen predpis ali da se predpis namerno razlaga v nasprotju z ustaljeno prakso. To velja tako za podlago odškodninske terjatve zaradi nepravilne sodne odločbe kot zaradi nepravilne upravne odločbe.
prodaja nepremičnine - dedovanje nepremičnine - obročno plačilo kupnine - razdrtje pogodbe zaradi neplačila kupnine - pravice in obveznosti začasnega dediča - posli redne in posli izredne uprave zapuščine
Revizijsko sodišče je odgovorilo na vprašanje, ali je začasni dedič pasivno legitimiran za zahtevek za izpolnitev pogodbe, ki jo je sklenil zapustnik in ali lahko sopogodbenik odstopi od pogodbe, če je začasni dedič ne izpolni v dodatnem roku, ki mu ga je dal na razpolago.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0014837
ZKZ člen 20, 21, 22. OZ člen 21. SPZ člen 23, 40. ZZK-1 člen 32.
prodaja kmetijskih zemljišč – sklepčnost tožbe – trenutek sklenitve pogodbe – prejem izjave o sprejemu ponudbe – odložni pogoj – zahtevek za sklenitev pogodbe – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
S trenutkom, ko ponudnik, ki je v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih dal ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč, prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je pogodba (v smislu zavezovalnega pravnega posla) sklenjena pod odložnim pogojem odobritve. Pravilno je zato stališče izpodbijane sodbe, da kupec v pravdi ne more od prodajalca zahtevati ponovne sklenitve prodajne pogodbe, lahko pa zahteva izpolnitev pogodbe, t.j. izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, potrebnega za vknjižbo prenosa lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet pogodbe.
Ker je tožnik poleg sklenitve pogodbe zahteval tudi dovolitev vknjižbe lastninske pravice v njegovo korist pri nepremičninah, ki so bile predmet ponudbe, je zmotno stališče izpodbijane sodbe, da zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni bil postavljen.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 28, 28/1, 36, 36/1-2, 36/1-3. Uredba Sveta EGS o carinskem zakoniku skupnosti člen 4, 4/18, 5, 5/4, 201, 201/3.
zavrženje pritožbe - stranke carinskega postopka - stranke upravnega spora - vročitev drugostopenjske odločbe
Kakšno je notranje razmerje med carinskim deklarantom in prejemnikom carinskega blaga ter dejanski interes prejemnika carinskega blaga, na katerega se sklicuje pritožba, na odločitev o tem, kdo je imel formalni status stranke v carinskem postopku ne vpliva.
Presoja višine nepremoženjske škode - hiša tožnikov je od ceste oddaljena 20 m, prvi tožnik je bil v relevantnem obdobju, tj. od srede februarja 2005 do konca oktobra 2008, dnevno odsoten 7 do 8 ur, za drugega tožnika pa znaša relevantno obdobje 33 mesecev, saj je od oktobra 2006 do oktobra 2007 zaradi študija živel v Ljubljani, v relevantnem obdobju pa je bil večino časa doma.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta
V primeru, da ustrezna vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ni razvidna iz predloga za dopustitev revizije in prilog, je treba predlog zavreči.
Če je v izreku izpodbijane pravnomočne sodbe opisano le članstvo obsojencev, ne da bi bila konkretizirana njuna ravnanja, v opisu dejanja niso podani zakonski znaki kaznivega dejanja iz 3. člena ZKLD.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker gre za predlog za dopustitev revizije zoper sklep, s katerim postopek ni bil pravnomočno končan in revizije zoper tak sklep ne bi bilo mogoče v nobenem primeru dopustiti (384. člen v zvezi s četrtim odstavkom 367. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP), je tak predlog tožene stranke nedovoljen v pomenu določbe drugega odstavka 374. člena ZPP in ga je bilo treba zavreči (377. člen istega zakona).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – razlogi za izločitev sodnika
Domnevni izločitveni razlogi, ki se nanašajo zgolj na eno od sodnic določenega sodišča, v nobenem primeru ne morejo predstavljati drugih tehtnih razlogov v smislu določb 67. člena ZPP.
ZDen člen 26, 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44/5. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 4, 5, 6, 6/1, 8, 11, 11/5.
denacionalizacija – vračanje podjetja – vračanje v različnih oblikah – neto aktiva – metode vrednotenja nepremičnin in ostalega premoženja – bistveno zmanjšana vrednost v naravi vrnjenega premoženja – protispisnost – dokazovanje z izvedencem
Ker vrednost z denacionalizacijo vrnjenega podjetja (v naravi in odškodnini) ne sme preseči vrednosti neto aktive podjetja in ker je bil v obravnavani zadevi del podržavljenega podjetja že vrnjen z delnimi odločbami v obliki odškodnine in v naravi, je tožena stranka višino odškodnine, ki po določbah ZDen še pripada upravičencu, pravilno ugotovila tako, da je najprej izračunala vrednost neto aktive podržavljenega podjetja in nato od tega odštela vrednost že vrnjenega premoženja (odškodnine za denarna sredstva podjetja in druge premičnine ter vrednost nepremičnin, vrnjenih v naravi).
Ker gre v tej zadevi za vračanje podjetja, in sicer v kombinirani obliki, deloma v naravi in deloma v obliki odškodnine, je tožena stranka uveljavljano bistveno zmanjšano vrednost v naravi vrnjenih nepremičnin pravilno upoštevala tako, da je vrednost v naravi vrnjenih nepremičnin, ki jo je odštela od neto aktive (zato da je dobila višino odškodnine, do katere je upravičenec še upravičen), ugotovila po stanju, v kakršnem so bile v naravi vrnjene nepremičnine v času njihove vrnitve.
Ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča je, da mora pisna izjava, s katero se nekdo zavezuje kot porok, če naj učinkuje, poleg gole zaveze zajemati tudi vse bistvene modalitete obveznosti glavnega dolžnika (zlasti vsebino obveznosti, trenutek njene zapadlosti, pa tudi druge elemente, ki so odločilni za presojo porokovega pravnega položaja).
ZUS-1 člen 17, 17/1, 28, 28/1, 36, 36/1-2, 36/1-3. Uredba Sveta EGS o carinskem zakoniku skupnosti člen 4, 4/18, 5, 5/4, 201, 201/3.
zavrženje pritožbe - stranke carinskega postopka - stranke upravnega spora - vročitev drugostopenjske odločbe
Kakšno je notranje razmerje med carinskim deklarantom in prejemnikom carinskega blaga in dejanski interes prejemnika carinskega blaga, na katerega se sklicuje pritožba, na odločitev o tem, kdo je imel formalni status stranke v carinskem postopku, ne vpliva.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost – laična revizija zoper pravnomočni sklep o zavrženju revizije – opravljen pravniški državni izpit - dovoljenost revizije – zavrženje revizije
Po določbi tretjega odstavka 384. člena ZPP je revizija sicer res vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo prvostopenjski sklep o zavrženju revizije, vendar s to določbo ni derogirana določba tretjega odstavka 86. člena istega zakona o temeljni procesni predpostavki za sploh kakršnokoli učinkovitost pravdnih dejanj strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
odstop terjatve s pogodbo – cesija – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – nevtralnost dolžnikovega položaja – ugovor neveljavnosti pogodbe – ničnost pogodbe
Dolžnikov pravni položaj se zaradi cesije ne sme poslabšati. Za odnos med novim upnikom (prevzemnikom, cesionarjem) in dolžnikom je bistveno načelno izhodišče nevtralnosti dolžnikovega pravnega položaja. Dolžnik zato proti cesionarju ohranja vse pravice, ki jih ima proti staremu upniku (odstopniku, cedentu). Nevtralnost dolžnikovega položaja se zagotavlja predvsem s pravico, da tudi proti cesionarju lahko uveljavlja ugovore, ki bi jih lahko proti cedentu.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 66, 66/1-5, 210. ZPNačrt člen 79, 79/9.
dovoljenost revizije – izdaja gradbenega dovoljenja – plačilo komunalnega prispevka – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditevno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila.