najemna pogodba za stanovanje - pravice in obveznosti najemnika stanovanja – povračilo stroškov vlaganj v najeto stanovanje – pisno soglasje lastnika
Stanovanjski predpisi (in najemna pogodba) terjajo pridobitev pisnega soglasja za adaptacijska dela v stanovanju kot pogoj za to, da more investitor uspešno zahtevati povračilo stroškov zanje. Ker adaptacijska dela niso bila opravljena s potrebnim pisnim soglasjem, toženka upravičeno odklanja plačilo stroškov, ki jih zahteva tožnik, ki se je moral izseliti iz stanovanja.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker gre za predlog za dopustitev revizije zoper sklep, s katerim postopek ni bil pravnomočno končan in revizije zoper tak sklep ne bi bilo mogoče v nobenem primeru dopustiti (384. člen v zvezi s četrtim odstavkom 367. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP), je tak predlog tožene stranke nedovoljen v pomenu določbe drugega odstavka 374. člena ZPP in ga je bilo treba zavreči (377. člen istega zakona).
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 66, 66/1-5, 210. ZPNačrt člen 79, 79/9.
dovoljenost revizije – izdaja gradbenega dovoljenja – plačilo komunalnega prispevka – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditevno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost – laična revizija zoper pravnomočni sklep o zavrženju revizije – opravljen pravniški državni izpit - dovoljenost revizije – zavrženje revizije
Po določbi tretjega odstavka 384. člena ZPP je revizija sicer res vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo prvostopenjski sklep o zavrženju revizije, vendar s to določbo ni derogirana določba tretjega odstavka 86. člena istega zakona o temeljni procesni predpostavki za sploh kakršnokoli učinkovitost pravdnih dejanj strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
odstop terjatve s pogodbo – cesija – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – nevtralnost dolžnikovega položaja – ugovor neveljavnosti pogodbe – ničnost pogodbe
Dolžnikov pravni položaj se zaradi cesije ne sme poslabšati. Za odnos med novim upnikom (prevzemnikom, cesionarjem) in dolžnikom je bistveno načelno izhodišče nevtralnosti dolžnikovega pravnega položaja. Dolžnik zato proti cesionarju ohranja vse pravice, ki jih ima proti staremu upniku (odstopniku, cedentu). Nevtralnost dolžnikovega položaja se zagotavlja predvsem s pravico, da tudi proti cesionarju lahko uveljavlja ugovore, ki bi jih lahko proti cedentu.
Ugotovitev pravočasnosti sprejema ponudbe je poverjeno upravni enoti in torej neizpolnitev zahteve iz prvega odstavka 21. člena ZKZ (da se izjava o sprejemu ponudbe pošlje tudi ponudniku) nima materialnopravnih posledic.
začasna odredba – ustavitev gradnje – odstranitev objektov - težko popravljiva škoda – dokazovanje – navajanje posledic inšpekcijskega ukrepa – (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem
Zaradi narave postopka pri izdaji začasnih odredb in dejstva, da je sodišče prve stopnje pri odločanju vezano na kratek rok, sodišče ne izvaja dokazov, ampak opre svojo odločitev na predložene dokaze. Tožnik se torej ne more uspešno sklicevati na (ne)izvedbo dokaza z zaslišanjem in na pribavljanje dokazil po uradni dolžnosti, saj mora vse navedbe podati že v zahtevi za izdajo začasne odredbe in priložiti ustrezne dokaze.
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročni zvezi – pravno mnenje – osebne lastnosti in stanja oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine
Za razliko od načelnega pravnega mnenja pravno mnenje vedno temelji na konkretnem primeru. Izolirano obravnavanje njegovega jedra brez upoštevanja specifičnosti konkretnega primera in razlogov o njih zato lahko privede do pomanjkljivega ali celo napačnega razumevanja pravnega mnenja. Zmotno je namreč stališče, da se v primeru vpliva osebnih lastnosti in stanj oškodovanca na nastanek oziroma večji obseg škode kategorično zahteva presoja po tako imenovani deljeni vzročnosti.
V konkretnem primeru gre pri nastali škodi za adekvatnost, kakor jo pojmuje povprečno izkušen opazovalec, ki tudi lahko pričakuje, da vsi ljudje niso enako psihično stabilni.
Ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča je, da mora pisna izjava, s katero se nekdo zavezuje kot porok, če naj učinkuje, poleg gole zaveze zajemati tudi vse bistvene modalitete obveznosti glavnega dolžnika (zlasti vsebino obveznosti, trenutek njene zapadlosti, pa tudi druge elemente, ki so odločilni za presojo porokovega pravnega položaja).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0014847
ZKZ člen 20, 21, 22. OZ člen 512.
prodaja kmetijskih zemljišč – kršitev predkupne pravice – tožbeni zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe
Ker ob postavitvi zahtevka za sklenitev kupoprodajne pogodbe zaradi zatrjevane kršitve pravil zakona o kmetijskih zemljiščih o predkupni pravici ni obstajala veljavna kupoprodajna pogodba, sklenjena z drugo osebo, je tak zahtevek neutemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VS0017025
URS člen 15, 22, 23, 25, 156, 158. ZPP člen 105a, 105a/2. ZST-1 člen 8.
pritožba - sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - pravica do pravnega sredstva - zavrženje pritožbe
Ureditvi, ki plačilo takse določa kot procesno predpostavko za vložitev pritožbe, ni mogoče odrekati razumnosti, kar glede na to, da ne gre za omejitev človekove pravice (do pravnega sredstva iz 25. člena URS), zadošča.
dovoljenost revizije – inšpekcijski ukrep – pomembno pravno vprašanje – splošno vprašanje – ne bis in idem – zelo hude posledice – dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Vprašanje, ki je postavljeno zgolj na splošni ravni in zahteva le splošne odgovore, ki v pravni teoriji in praksi niso sporni, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Brez predloženih dokazov za opisane hude posledice presoja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve za revidenta po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoča.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/2, 66/3. ZPNačrt člen 76, 76/2, 79, 79/1, 79/3, 79/6, 79/9.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - odmera komunalnega prispevka - pomembno pravno vprašanje - zavrnitev izdaje odločbe o odmeri komunalnega prispevka - komunalna urejenost zemljišč
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila.
Iz zakonskih določb ZGO-1 in ZPNačrt jasno izhaja, da sta pogoj plačila komunalnega prispevka in pogoj minimalne komunalne opremljenosti dve samostojni in drugo od drugega neodvisni vprašanji, ki jih pred izdajo gradbenega dovoljenja preveri gradbeni upravni organ, da presoja minimalne komunalne opremljenosti ni pogojena oziroma odvisna od vsebine odločbe o plačilu komunalnega prispevka in da plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, če komunalni prispevek za potrebe gradnje ni odmerjen v zakonskem roku.
Glavna teza tožnice v pravdi je, da je postala lastnica spornih hladilnih komor na podlagi veljavnega pravnega naslova in dogovora z dolžnikom, da premičnine kljub prenosu lastninske pravice še naprej ostanejo v posesti prenosnika. Sodba pritožbenega sodišča vsebuje tehtne razloge o tem, da tožnica ni dokazala veljavnega pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na spornih stvareh. Zato nedvomno ni podana ena od predpostavk (ki morata obstajati kumulativno) za pridobitev lastninske pravice na spornih premičninah.
ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 64/4, 83, 83/2. ZEN člen 162. ZENDMPE člen 43, 43/1, 44, 44/2, 44/3, 45, 45/2, 45/4, 48, 48/1.
parcelacija na podlagi sodne odločbe – dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje – vpis v zemljiški kataster - sklicevanje na načela civilnega prava – ugoditev reviziji - ugoditev tožbi – odprava odločb upravnih organov – vrnitev v ponoven postopek
Upravni organ bi moral na podlagi izreka pravnomočne sodbe v postopku parcelacije zemljišče le razdeliti na dve parceli in med njima določiti le mejo.
Sklicevanje na načela civilnega prava ob izvedbi parcelacije v obravnavani zadevi tako dejansko ni bilo potrebno, saj je civilna sodba odločila le o priposestvovanju zemljišča, ne pa o lastništvu stanovanjske hiše.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede na podlago odločitve v tej zadevi ni mogoče pričakovati odgovora na navedeno vprašanje. Zato pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena ZPP niso podani in je bilo treba predlog tožeče stranke zavrniti (drugi odstavek 367. c člena istega zakona).
ZUS-1 člen 17, 17/1, 28, 28/1, 36, 36/1-2, 36/1-3. Uredba Sveta EGS o carinskem zakoniku skupnosti člen 4, 4/18, 5, 5/4, 201, 201/3.
zavrženje pritožbe - stranke carinskega postopka - stranke upravnega spora - vročitev drugostopenjske odločbe
Kakšno je notranje razmerje med carinskim deklarantom in prejemnikom carinskega blaga ter dejanski interes prejemnika carinskega blaga, na katerega se sklicuje pritožba, na odločitev o tem, kdo je imel formalni status stranke v carinskem postopku ne vpliva.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega davka – plačilo za storitev gradnje – sofinanciranje gradnje
Ker sporna plačila ne predstavljajo občinskega (koncedentovega) vložka v izgradnjo komunalnega omrežja, ampak plačilo za koncesijsko storitev izgradnje komunalnega omrežja, ki po ZDDV pomeni opravljanje obdavčljivega prometa storitev, v zadevi niti ni pomembno, iz katerega naslova je občina pridobila ta sredstva (npr. iz prispevkov občanov).