pridobitev - državljan druge republike - vojaška oseba
Če upravni organ v postopku pridobitve državljanstva po 40. čl. ZDRS ugotovi, da je pripadnik oboroženih sil JA v času agresije na Slovenijo in tudi po njej (z JA je zapustil Slovenijo) deloval tudi v korist Slovenije in z JA zapustil Slovenijo prav iz tega razloga, je pri odločanju po prostem preudarku (3. odst. 40. čl.) dolžan upoštevati tudi načelo sorazmernosti kot izredno načelo pravne države.
V zvezi z večjim številom storjenih prekrškov zoper varnost cestnega prometa in zoper javni red in mir (8) v obdobju štirih let je utemeljena ocena o nevarnosti za javni red države.
Neizpodbijano članstvo v organizaciji Kulturbund, torej organizaciji Nemcev, živečih izven matične države, je podlaga za ugotovitev, da gre za osebo nemške narodnosti.
pridobitev - državljan druge republike - vojaška oseba - nevarnost za obrambo države
Poveljnik vojaške enote, ki osebno sicer ni neposredno bojno deloval, pač pa je bojno delovala zoper RS njegova enota, je oseba, pri kateri je podana nevarnost za obrambo države.
pridobitev z naturalizacijo - znanje slovenskega jezika
Sprejem v državljanstvo po 10. čl. ZDRS ni pravica posameznika, ampak le možnost, in se pozitivna odločba izda le, če so izpolnjeni vsi pogoji iz tega člena in če je individualni interes prosilca za pridobitev slovenskega državljanstva v skladu z nacionalnim interesom.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red
Pri oceni nevarnosti za javni red se ocenjuje odnos prizadetega (tožnika) do pravnega reda, ne pa zgolj do določb predpisov, ki se nanašajo na red in mir na javnem mestu. Tožnik prav zaradi pogostosti oz. zaradi kontinuiranih kršitev javnega reda (18) ne izpolnjuje pogojev iz 8. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS.
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.ZDen člen 9.
ugotovitev državljanstva
Dejstvo, da je bila oseba član Kulturbunda, je po 2. odst. 35. čl. Zakona o državljanstvu FLRJ že zadosten razlog za sklep, da je bila nemške narodnosti.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red
Tožena stranka (upravni organ) nima prav, ko trdi, da v zvezi s sprejemom v državljanstvo RS ni pomembno, ali je mogoče katera izmed pravnomočnih sodb za kaznivo dejanje izbrisana iz kazenske evidence, ali ne. V izpodbijani odločbi se namreč lahko upravni organ opira le na tiste pravnomočne obsodbe, ki ob njegovi odločitvi še niso izbrisane iz kazenske evidence. Pri tekočih postopkih zaradi kaznivih dejanj ali prekrškov pa mora upravni organ prekiniti upravni postopek, ki se nanaša na pridobitev državljanstva, do njihove pravnomočnosti, zaradi upoštevanja ustavnega načela o domnevi nedolžnosti.
Po določbi 39. člena ZDRS pristojni organ ne odloča o sprejemu niti o pridobitvi državljanstva RS, marveč ugotavlja le, ali je oseba po predpisih, ki so v RS veljali pred uveljavitvijo ZDRS, pridobila državljanstvo Republike Slovenije.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za obrambo države
Nevarnost za državo v smislu 8. točke 10. člena v zvezi s 3. odstavkom 40. člena ZDRS, ki izhaja iz tožnikovega služenja v tujih oboroženih silah, ne pomeni nevarnosti zgolj v obdobju služenja v tuji vojski, marveč se po naravi stvari razteza tudi na čas po prenehanju služenja v tuji vojski.
ZDen člen 9, 9/2, 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva
Opcija za nemški Reich in dejanska preselitev vanj je podlaga za sklep, da se takšne osebe štejejo za osebe nemške narodnosti, saj so za nemški Reich lahko optirale le osebe, ki so se opredelile za Nemce in jih je nemški okupator na podlagi meril in kriterijev, ki jih je sam sprejel, štel za osebe nemške narodnosti.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red
Podlaga za ugotovitev, da bi prosilčev sprejem v državljanstvo Republike Slovenije pomenil nevarnost za pravni red zaradi storjenih kaznivih dejanj, so lahko le obsodbe, ki v času odločanja niso izbrisane iz kazenske evidence.
Sprejem v državljanstvo Republike Slovenije je možen, če to koristi državi, med drugim iz nacionalnih razlogov. Nacionalni razlogi so podani, če je prosilec slovenske narodnosti. Zato mora Vlada RS, če da negativno mnenje za sprejem v državljanstvo, navesti razloge, zakaj ne obstoji nacionalni interes države za sprejem prosilca v državljanstvo Republike Slovenije.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red
Tožena stranka ima glede na določbo 3. odstavka 40. člena ZDRS pravico, da po prostem preudarku lahko vlogo za pridobitev državljanstva RS zavrne, če bi sprejem prosilca v državljanstvo RS pomenil nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države. Pri oceni tožnikove nevarnosti za javni red se ocenjuje njegov odnos do pravnega reda, ne pa zgolj do določb predpisov, ki se nanašajo na red in mir na javnem mestu.
pridobitev z naturalizacijo - nevarnost za javni red
ZDRS v 10. členu določa med drugim kot pogoj za sprejem prosilca v državljanstvo RS, da ta ne predstavlja nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo države. Ker konkretnih tožnikovih dejanj oz. ravnanj, kot podlage za oceno, da bi sprejem tožnika v državljanstvo RS pomenil nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države, tožena stranka ni zanesljivo ugotovila, je bila ocena tožene stranke o tožnikovi nevarnosti preuranjena.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za obrambo države
Tudi upravni organ, ko po prostem preudarku odloča o pridobitvi državljanstva po 3. odstavku 40. člena ZDRS, je vezan na načelo sorazmernosti kot splošno ustavno načelo, izvedeno iz načela pravne države.
Ni sporno, da je tožnik ob plebiscitu bil prijavljen v Sloveniji s stalnim prebivališčem, ni pa izpodbijal drugega pogoja, ker je v maju 1991 odšel v Bosno in se v Slovenijo ni več vrnil. Pravno ni relevanten tožnikov namen vrniti se v Slovenijo, temveč je odločujočega pomena okoliščina, da dejansko ne živi v Sloveniji.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države - vojaška oseba
Ni nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, če upravni organ v postopku pridobitve državljanstva pripadnika varnostne službe nekdanje JA (KOS) ni posebej ugotavljal in v obrazložitvi zavrnilne odločbe ni navedel konkretnih dejanj pripadnika KOS, uperjenih proti interesom samostojne Slovenije v času pred, med in po agresiji JA na Republiko Slovenijo.