pridobitev z naturalizacijo - obsojen na zaporno kazen
Pogoja iz 6. točke 5. odstavka 10. člena zakona o državljanstvu ne izpolnjuje oseba na pogojnem odpustu, ker sprejem v državljanstvo z naturalizacijo ni pravica, ki bi bila zagotovljena z ustavo in zakonom.
ugotovitev državljanstva - ugotovitev dejanskega stanja - obrazložitev
Dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno, če tožena stranka ob ugotovitvi, da je državljanstvo prenehalo s sodbo vojaškega sodišča, ni ugotovila, kdaj je ta sodba postala pravnomočna in izvršljiva.
pridobitev - državljan druge republike - vojaška oseba - nevarnost za javni red, varnost in obrambo države - pogoj dejanskega življenja v RS
Odhod poklicnega pripadnika oboroženih sil JLA v BiH, ki je bilo po umiku te armade iz Slovenije območje druge države, in dejstvo, da je bilo od poveljstva te armade (tuje vojske) odvisno, kje naj njen pripadnik živi, to dejansko pomeni prekinitev prejšnjega življenja v Sloveniji in ponovna vrnitev v Slovenijo ni nadaljevanje prejšnjega stanja, ampak pomeni novo stanje, ki ga prehodna določba 1. odstavka 40. člena ZDRS ni imela namena reševati.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države - vojaška oseba
Opravljanje dela šifrerja v JLA v času njene agresije na Slovenijo že glede na samo naravo tega dela in čas, v katerem se je to delo opravljalo, pomeni ogrožanje samostojnosti in obrambne moči Slovenije, torej nevarnost za državo in je zato že samo po sebi zadosten razlog za uporabo 3. odstavka 40. člena ZDRS.
pridobitev - državljan druge republike - vojaška oseba - nevarnost za obrambo države
Častnik v tujih oboroženih silah po osamosvojitvi Republike Slovenije, to je po 25.6.1991, kar pa ni sporno, lahko pomeni nevarnost za obrambo Republike Slovenije.
ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/1, 40/3.ZUP člen 209.
pridobitev - državljan druge republike - obsojena oseba za prekršek - nevarnost za javni - prosti preudarek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Upravni organ po prostem preudarku zavrne vlogo za pridobitev državljanstva RS tudi, če vlagatelj izpolnjuje vse pogoje po zakonu, če bi sprejem take osebe v državljanstvo RS predstavljal nevarnost za javni red in mir, varnost ali obrambo države. Tudi odločba po prostem preudarku mora vsebovati bistvena dejstva, dokaze in okoliščine za obstoj nevarnosti za javni red.
pridobitev - državljan druge republike - vojaška oseba - prekinitev dejanskega življenja v RS
Prekinitev dejanskega življenja v Sloveniji, pogojen s pripadništvom tuji armadi (JLA), ima značaj take odsotnosti njenega pripadnika, ki pomeni prekinitev dejanskega življenja v Sloveniji in zato njegova vrnitev v Slovenijo ni nadaljevanje prejšnjega stanja, ampak pomeni povsem novo stanje, ki ga prehodna določba 1. odst. 40. člena ZDRS ni imela namena reševati.
Iz podatkov in listin v upravnih spisih izhajajo okoliščine (tožnik se na naslovu svojega prebivališča in tudi sicer v RS zadržuje malo časa, kar ne izpodbija v tožbi oz. v tem prebivališču ne stanuje, ampak le občasno obiskuje najemodajalca; njegova soproga z otroci je zaposlena in živi v tujini), ki kažejo na to, da tožnik ne izpolnjuje zakonskega pogoja dejanskega življenja v RS po določbi 1. odstavka 40. člena ZDRS.
pridobitev z naturalizacijo - presoja dokazov - obrazložitev
Tožena stranka je upoštevala le varovančevo družinsko pokojnino, pri tem pa ni ugotovila, koliko ta znaša, kolikšno je njegovo premoženje pri banki in kolikšni so dohodki iz njegovega nepremičnega premoženja ter koliko znašajo stroški njegove dejanske oskrbe, da bi bilo možno sklepati o tem, ali tožničin varovanec ima ali nima zagotovljen trajen vir preživljanja najmanj v višini, ki omogoča materialno in socialno varnost, kot določa 4. točka 1. odst. 10. člena ZDRS. Tako tožena stranka ni v skladu z 9. členom in 2. odst. 209. člena ZUP ugotovila in presodila vseh navedenih dejstev in okoliščin, pomembnih za pravilno in zakonito odločbo.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države
Če upravni organ ne ugodi prošnji za sprejem v državljanstvo RS po 3. odstavku 40. člena ZDRS, mora v odločbi konkretno navesti, zaradi česa bi prosilčev sprejem v slovensko državljanstvo predstavljal nevarnost za javni red ali za varnost oz. obrambo države, in razloge, ki so vplivali na tako oceno upravnega organa.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za obrambo države
Aktivno sodelovanje oficirja JA v času agresije JA na Republiko Slovenijo (26.6.1991) je razlog, zaradi katerega lahko upravni organ po 3. odstavku 40. člena ZDRS zavrne vlogo za pridobitev državljanstva RS.
pridobitev - državljan druge republike - vojaška oseba
Ugotavljanje dejanskega stanja za uporabo 3. odstavka 40. člena ZDRS za zavrnitev pridobitve državljanstva RS pride v poštev, če prosilec sicer izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva RS po 1. odst. 10. člena ZDRS. Po 1. odstavku 40. člena ZDRS pridobi državljan druge republike nekdanje SFRJ, če je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti RS dne 23.12.1990 prijavljeno stalno prebivališče v RS in tukaj tudi dejansko živi, državljanstvo RS, če je v šestih mesecih od uveljavitve ZDRS vložil vlogo pri pristojnem organu. Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, državljanstva na tej pravni podlagi ni mogoče pridobiti. Odsotnost, ki pomeni prekinitev prejšnjega dejanskega življenja, takšna odsotnost pa je tudi zapustitev Slovenije z JA, ne more šteti za dejansko bivanje v Sloveniji, ki bi moralo obstajati vsaj od plebiscita dalje.
pridobitev z naturalizacijo - nevarnost za javni red - nepopolna vloga
O pridobitvi državljanstva ni mogoče odločati na podlagi nejasne vloge, zato je organ dolžan stranko opozoriti in jo pozvati, da v določenem roku odpravi takšno pomanjkljivost vloge.
ZDen člen 63, 63/3.ZDRS člen 29, 39.ZUP člen 8, 137, 143, 242.
ugotovitev državljanstva
Upravna organa morata z vsemi dokazili presoditi dejstvo, da je tožnik v letu 1945 pred odhodom v tujino postal polnoleten in tako ni mogel avtomatično glede narodnosti slediti svojemu očetu kot mu je sledil, ko je bil še mladoleten.
pridobitev - državljan druge republike - rok za izdajo odločbe - stroški v upravnem sporu
Po določbi 15. člena zakona o državljanstvu RS (ZDRS) tisti, kdor pridobi državljanstvo RS po 40. členu tega zakona, postane državljan R Slovenije z dnem, ko mu je vročena odločba o pridobitvi tega državljanstva.
V 1. odstavku 218. člena ZUP določeni rok dveh mesecev za izdajo odločbe na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti je instrukcijski rok, kar pomeni, da mora organ v določenem časovnem obdobju opraviti določeno dejanje v postopku. Če dejanja ne opravi v določenem roku, za organ ne nastanejo nobene škodljive posledice.
Po določbi 61. člena ZUS v upravnih sporih trpi vsaka stranka svoje stroške.
Vsakoletne nekajmesečne tožnikove odsotnosti iz Slovenije ni mogoče šteti za dejansko življenje v Sloveniji, kjer je tožnik pomagal stricu slaščičarju, ko pa zaradi slabe sezone ni bilo dela, je odhajal v Makedonijo, kjer živijo njegovi starši. V takšnih okoliščinah tolikšne tožnikove odsotnosti ne gre enačiti z dopustom ter ni bilo mogoče šteti, da tožnik v Sloveniji tudi dejansko živi.
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.ZDen člen 9, 9/2, 63, 63/3.
ugotovitev državljanstva
Pri ugotavljanju jugoslovanskega državljanstva v zvezi s postopkom denacionalizacije se obstoj tretjega pogoja kot razloga, da določena oseba ni bila vpisana v evidenco državljanov na podlagi 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ, ne ugotavlja.
pridobitev - državljan druge republike - obsojena oseba - nevarnost za javni red in mir - prosti preudarek - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Upravni organ po prostem preudarku zavrne vlogo za pridobitev državljanstva RS tudi, če vlagatelj izpolnjuje vse pogoje po zakonu, ako bi sprejem take osebe v državljanstvo predstavljal nevarnost za javni red in mir, varnost ali obrambo države.
Tudi odločba po prostem preudarku mora vsebovati bistvena dejstva in okoliščine ter dokaze za obstoj nevarnosti za javni red.
pridobitev z naturalizacijo - pogoj znanja slovenskega jezika - če koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov
Sprejem v državljanstvo Republike Slovenije je možen, če prosilec izpolnjuje pogoje, med drugim tudi pogoj znanja slovenskega jezika. Ne glede na predpisane pogoje pa lahko pridobi državljanstvo, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov po predhodnem mnenju Vlade Republike Slovenije.