pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red
Pravnomočna sodba za kazniva dejanja, storjena pred izdajo odločbe o slovenskem državljanstvu (pravnomočna sodba za kazniva dejanja je bila po izdaji in vročitvi te odločbe), ne more biti razlog za razveljavitev prve odločbe o sprejemu v slovensko državljanstvo v obnovi upravnega postopka, saj na ta način upravni organ ne more sanirati svojega ravnanja (z izdajo prve odločbe), sklicujoč se le na kasnejšo pravnomočno sodbo.
Med sodišču poslanimi upravnimi spisi ni listinskega dokaza, da je tožeča stranka navedena v seznamu oseb nemške narodnosti v "Izpisu Nemcev iz ljudskega popisa od 31.7.1941", čeprav ga prvostopni organ navaja v obrazložitvi prvostopne odločbe. Uporabljeno arhivsko gradivo bi moralo biti bolj natančno označeno, zlasti glede tega, kdo in na podlagi česa ga je sestavil.
Denacionalizacijski upravičenec ni postal jugoslovanski državljan dne 28.8.1945, ko je začel veljati zakon o državljanstvu FLRJ, če je ob uveljavitvi novele navedenega zakona, to je 4.12.1948, ki je uveljavila 2. odstavek 35. člena tega zakona, živel v tujini.
Tožnikov ugovor, da so drugim zapornikom ugodno rešene vloge za sprejem v državljanstvo RS, ni relevantna okoliščina v tem upravnem sporu, ker sodišče odloča le na podlagi dejanskih okoliščin vsake konkretne zadeve.
ZDRS člen 39.ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotavljanje državljanstva
Po 39. členu ZDRS velja za državljana RS, kdor je po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo ZDRS imel državljanstvo RS in SFRJ, kar pomeni, da je treba pri ugotavljanju državljanstva za konkretno osebo upoštevati predpise, ki so veljali od njenega rojstva pa do njene smrti. Med te predpise spada tudi zakon o državljanstvu FLRJ, ki je noveliran v 2. odstavku 35. člena določal, da se za državljane FLRJ ne štejejo osebe nemške narodnosti, ki živijo v tujini in ki so se med ali pred vojno s svojim nelojalnim ravnanjem proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti. Po določbi 3. odstavka 63. člena ZDen, po kateri je bil med denacionalizacijskim postopkom uveden postopek ugotavljanja državljanstva, se pri tem nelojalnega ravnanja kot pogoja za nepridobitev državljanstva FLRJ ne ugotavlja. Navedena zakonska določba pomeni zakonsko fikcijo, da ta razlog pri osebah, ki niso bile vpisane v evidenco državljanov FLRJ zaradi razlogov iz 2. odstavka 35. člena ZD FLRJ, vselej obstoja.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red
Po 40. členu ZDS lahko pridobijo državljanstvo Republike Slovenije samo državljani bivših republik SFRJ, zato prosilec mora dokazovati, da je državljan ene izmed republik bivše SFRJ.
Če se na podlagi storjenih kaznivih dejanj in prekrškov ugotavlja, da bi sprejem prosilca v državljanstvo Republike Slovenije pomenil nevarnost za javni red, so lahko podlaga za tako ugotovitev le pravnomočne obsodbe, ki v času odločanja niso izbrisane iz kazenske evidence in pravnomočne odločbe sodnika za prekrške.
Jugoslovanska državljanka, ki se je v obdobju od 6.4.1941 do 28.8.1945 poročila s tujim državljanom in do 5.7.1947 ni podala izjave, da si pridržuje jugoslovansko državljanstvo, ji je z dnem sklenitve zakonske zveze prenehalo jugoslovansko državljanstvo.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red
Določba 3. odstavka 40. člena ZDRS terja izpolnitev zakonskih pogojev po 1. odstavku tega člena, saj, če ne bi bili izpolnjeni zakonski pogoji po 1. odstavku (prijavljeno stalno prebivališče na dan 23.12.1990 in dejansko življenje v Republiki Sloveniji), upravni organ po 3. odstavku tega člena sploh ne bi mogel odločati in bi moral vlogo stranke za pridobitev slovenskega državljanstva zavrniti že po 1. odstavku.
Kadar tožena stranka (Ministrstvo za notranje zadeve) v konkretnem primeru na podlagi storjenih kaznivih dejanj ugotavlja, da bi sprejem prosilca v slovensko državljanstvo pomenil nevarnost za javni red, lahko kot podlago za tako ugotovitev upošteva le obsodbe, ki v času odločanja niso izbrisane iz kazenske evidence, saj z izbrisom obsodbe iz te evidence nehajo njene pravne posledice.
Na podlagi ocene dejanskih okoliščin, da je tožnik kot aktivna vojaška oseba odšel s svojo enoto iz Slovenije v Črno Goro, kjer je ostal pet mesecev, vse do invalidske upokojitve, je izkazana ugotovitev, da tožnik ne izpolnjuje zakonskega pogoja dejanskega življenja v Sloveniji.
Ugotovitev dejstva, ali je bila določena oseba član protislovenske organizacije, zlasti, če je to dejstvo sporno, ne more biti oprto zgolj na dopis institucije, ki hrani ustrezne listine, pač pa na samo listino ali na overjeni faksimile, stranki pa je treba dati možnost, da se o njej opredeli. Niso pa sprejemljive tožbene trditve, da bi bili arhivski podatki zlagani ali neverodostojni zgolj zato, ker izvirajo od nacističnih oblasti.
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva
V postopku za ugotavljanje državljanstva osebe, ki je bila članica Kulturbunda in imetnica rdeče izkaznice, kar vse je izkazano na podlagi listinskih dokazov, je upravni organ utemeljeno ugotovil, da je bila določena oseba oseba nemške narodnosti.
ZDRS člen 10, 10/1-4, 12, 12/2, 15.ZZZDR člen 50.ZZZPB člen 25.
pridobitev z naturalizacijo
Denarno nadomestilo za čas brezposelnosti ne zagotavlja trajnega vira za preživljanje. Ker pa je ob pogojih 50. člena ZZZDR zakonca dolžan preživljati drug zakonec, ni nujno, da ima prosilec zagotovljen trajni vir za preživljanje iz lastnih dohodkov.
Ker je po ZDRS državljanstvo vezano izključno na osebo, je upravni organ nepopolno ugotovil dejansko stanje, ko je v postopku za pridobitev slovenskega državljanstva po 40. členu zakona ugotavljal pogoje za družino kot celoto, ne pa za njene posamezne člane - prosilce na slovensko državljanstvo.
ZDRS člen 29, 39.ZDen člen 9, 9/2, 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva
Ker gre v upravnem postopku za ugotavljanje državljanstva osebe, ki je bila med II. svetovno vojno (kar je oprto na listinski dokaz) član Kulturbunda (to je po nemških merilih postal le pripadnik nemške narodnosti), je po mnenju sodišča upravni organ pravilno presodil, da je medvojno članstvo v tej nemški politični organizaciji že zadostna podlaga za ugotovitev, da je bila tožeča stranka nemške narodnosti.
pridobitev - državljan druge republike - izbris obsodbe
Pri zavračanju sprejema v državljanstvo zaradi razlogov iz 8. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS (nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države), je potrebno upoštevati institut izbrisa obsodbe, saj takšne sodbe pri ugotavljanju nevarnosti za javni red in mir ni več mogoče upoštevati, kar velja tudi za časovno odmaknjene kazni sodnika za prekrške.
Za osebe, ki na podlagi 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ niso bile vpisane v evidenco državljanov in za katere upravni organ v postopku dokaže, da so bile člani Kulturbunda oz. popolni člani Koroške ljudske zveze (rdeča izkaznica) se šteje, da so bile nemške narodnosti.
Oseba, ki je optirala za nemški rajh med II. svetovno vojno in se njena opcija nahaja v opcijskem spisu, ki so ga tedaj vodili Nemci, se šteje za osebo nemške narodnosti in če je ob uveljavitvi novele zakona o državljanstvu FLRJ (4.12.1948) živela v tujini, ni pridobila jugoslovanskega državljanstva po zakonu o državljanstvu FLRJ (2. odstavek 35. člena).
Določba 3. odstavka 63. člena zakona o denacionalizaciji (ZDen) v zvezi z določbo 2. odstavka 9. člena ZDen pomeni, da mora upravni organ pri ugotavljanju jugoslovanskega državljanstva upoštevati retroaktivni učinek 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ, pri tem pa je dolžan ugotavljati le, ali gre za osebo nemške narodnosti in ali je oseba ob uveljavitvi te določbe, to je 4.12.1948, živela v tujini.