ZDen člen 9, 9/2, 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva
Pri ugotavljanju državljanstva kot aktivne legitimacije v postopku denacionalizacije mora upravni organ ugotoviti, za osebe, ki niso bile vpisane v evidenco državljanov zaradi razlogov iz 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ (9. člen ZDen), ali so bile te nemške narodnosti in ali so se 4.12.1948 nahajale v tujini. Za osebe nemške narodnosti se štejejo osebe, za katere je dokazano, da so bile člani nemške politične organizacije Kulturbund.
V postopku ugotavljanja državljanstva kot predhodnega vprašanja za ugotovitev aktivne legitimacije denacionalizacijskega upravičenca po 3. odstavku 63. člena ZDen, upravni organ ugotavlja le, ali sta v skladu z 2. odstavkom 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ izpolnjena pogoja, da je oseba nemške narodnosti in da je 4.12.1948 (ob uveljavitvi novele k navedenemu zakonu) prebivala v tujini. Tretjega pogoja - nelojalnega ravnanja zoper interese narodov in države - pa organ ni dolžan ugotavljati (3. odstavek 63. člena ZDen).
Če gre za ugotavljanje jugoslovanskega državljanstva kot pogoja aktivne legitimacije v postopku denacionalizacije, za pravilno odločitev upravnega organa zadošča že ugotovitev nemške narodnosti in dejstvo prebivanja v tujini, saj v tem postopku niti ni mogoče ugotavljati obstoja nelojalnega ravnanja zoper interese narodov in države FLRJ.
ZDen člen 63, 63/3, 9, 9/2. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva
Osebe, ki so bile včlanjene v Koroško ljudsko zvezo kot "popolni člani" (rdeča izkaznica), se pri ugotavljanju državljanstva kot predhodnem vprašanju v postopku denacionalizacije, če niso bile vpisane v evidenco državljanov po 2. odst. 35. čl. zakona o državljanstvu FLRJ, štejejo za osebe nemške narodnosti.
ZDen člen 9, 9/2, 35, 35/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva
Osebe, ki so bile člani nemške politične organizacije Kulturbund (rdeča izkaznica), se pri ugotavljanju državljanstva kot predhodnem vprašanju v postopku denacionalizacije, če niso bile vpisane v evidenco državljanov po 2. odstavku 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ, štejejo za osebe nemške narodnosti.
Na podlagi določbe 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 30/91-I, v nadaljevanju ZDRS) ima tožena stranka diskrecijsko pravico, da lahko osebi, ki izpolnjuje vse pogoje za pridobitev državljanstva iz 1. odstavka tega člena, vlogo zavrne, če so podani razlogi iz 8. točke 1. odstavka 10. člena tega zakona - to je, da bi sprejem take osebe v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države.
Tožniku je bilo odklonjeno državljanstvo Republike Slovenije iz razloga, ker bi njegov sprejem v državljanstvo predstavljal nevarnost za obrambo. Tožnik ne izpodbija odločilne dejanske ugotovitve, da je še vedno zaposlen v JA. Prav tako ni mogoče upoštevati pavšalnih tožnikovih ugovorov o nezakonitosti izpodbijane odločbe. Upoštevajoč tožnikovo poznavanje vojaških objektov v Republiki Sloveniji in opisano povezavo z armado tuje države, je tožena stranka utemeljeno ocenila, da bi tožnikov sprejem v državljanstvo predstavljal nevarnost za obrambo. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba sprejeta tudi v mejah danega zakonskega pooblastila in v skladu z namenom takšnega pooblastila. Tako je materialno pravo pravilno uporabljeno.
Zaradi vsebine določb ZDRS (18/IV in 28. člena) sodišče ne more presojati, ali so podani ekonomski, socialni in nacionalni interesi države v zvezi z odpustom iz državljanstva. Te interese ugotavljajo pristojno ministrstvo in Vlada RS, ki je v tem primeru predstavnik države, pred odločitvijo Ministrstva za notranje zadeve (tožene stranke). Sodišče presoja le, ali je bil upravni postopek izveden v skladu z zakonom in ali so navedene ugotovitve podali pristojni organ in Vlada RS.
Oceno o tujčevi nagnjenosti k izvrševanju kaznivih dejanj in prekrškov ni mogoče graditi na dogodkih, v katerih so bili kazenski postopki ustavljeni. Relevantni so le podatki v pravnomočnih obsodbah, ki še niso izbrisane iz kazenske evidence.
Ker za ugotovitev državljanstva ni pristojno MNZ, tožena stranka ni bila dolžna razčiščevati, ali tožnica prvotni zahtevek za pridobitev državljanstva z redno naturalizacijo umika oz. spreminja in zahteva ugotovitev državljanstva. Stranka lahko spremeni zahtevek na prvi stopnji do odločitve le, če je za odločanje o spremenjenem zahtevku pristojen isti organ.
Z naturalizacijo se lahko pridobi državljanstvo RS le, če prosilec izpolnjuje vse pogoje iz 10. člena ZDRS. Ob ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje dveh zakonskih pogojev, se sodišče ni spuščalo v presojo, ali tožnik tudi ne izpolnjuje ostalih pogojev, ki jih tožena stranka navaja v izpodbijani odločbi.
ZDRS Zakon o jugoslovanskem državljanstvu člen 23.
prenehanje po zakonu
Po 23. členu zakona o jugoslovanskem državljanstvu (Ur.l. SFRJ, št. 38/64) je državljanstvo prenehalo po samem zakonu, zato se je v državljansko knjigo vpisal le datum črtanja. Vsakdo, ki ima pravni interes, lahko dokazuje, da je bilo črtanje nezakonito.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - oseba, nevarna za javni red in obrambo države - prosti preudarek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka
Tudi v primeru odločanja po prostem preudarku po določbah 3. odst. 40. čl. ZDRS mora upravni organ predhodno ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo ter v obrazložitvi odločbe navesti ugotovljeno dejansko stanje in razloge, ki so bili odločilni za presojo dokazov (4., 7. in 209. člen ZUP). Ne zadostuje pavšalno navajanje dejanskih in pravnih razlogov, zlasti ne v primeru negativne odločbe. Tožena stranka ne navaja nobenega konkretnega tožnikovega ravnanja in tudi ne konkretnih izvedenih in ocenjenih dokazov za sprejeto ugotovitev o tožnikovi nevarnosti za javni red in obrambo države. Iz poslanih zapisnikov v upravnem spisu tudi ni razvidno, da bi bil tožnik predhodno obveščen o zaslišanju prič in da bi mu bila omogočena udeležba v ugotovitvenem postopku (143. člen ZUP), niti ni razvidno, da bi bile priče pravilno zaslišane in opozorjene na resnico po določbah 178. člena ZUP. Zato ni mogoče preizkusiti zaključka tožene stranke, da obstajajo razlogi nevarnosti za javni red in obrambo države.
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 22.ZUP člen 164, 208.
ugotovitev državljanstva
Odločba o prenehanju državljanstva na podlagi izjave o odreku je javna listina in ni mogoče dokazovati, da ni resnično, kar je v izreku odločeno. Odločba velja vse dotlej, dokler ni na zakonit način odpravljena ali razveljavljena.
ZDRS člen 40, 40/3.ZUP člen 4, 209, 209/2. ZUS (1977) člen 26, 64.
pridobitev - državljan druge republike
Ker je bila tožeča stranka pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje in za 20 prekrškov zaradi kršitev zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ocenila, da v primeru sprejema tožeče stranke v državljanstvo RS obstaja nevarnost za javni red RS (3. odstavek 40. člena ZDRS).
Uspeh tožeče stranke v predhodnem upravnem sporu zaradi molka tožene stranke (26. člen ZUS) ne vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe, ki je bila izdana po uveljavitvi novele ZDRS dne 14.12.1991, saj je tožeča stranka to tožbo vložila po uveljavitvi navedene novele.
Če tožnik po 23.12.1990 dejansko ni živel v Sloveniji, toženi stranki ni treba ugotavljati, ali bi njegov sprejem v državljanstvo pomenil nevarnost za obrambo države.
Ob ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za pridobitev državljanstva iz 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, tožnik ne more biti sprejet v državljanstvo Republike Slovenije po 40. členu tega zakona, četudi bi bilo ugotovljeno, da za njegov sprejem v državljanstvo ne obstajajo ovire iz 3. odstavka 40. člena tega zakona.
ZDRS člen 10, 10-8, 40, 40/3.ZUP člen 7, 9, 143, 178, 209.
pridobitev - državljan druge republike - oficir - oseba nevarna za obrambo države - dokaz v kuverti z oznako "uradna tajnost" kot nemožnost podlage za odločitev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka - neobrazložen prosti preudarek
Zapisnik o zaslišanju uradne osebe, ki je v kuverti z oznako "uradna tajnost", čeprav sam ni označen kot "zaupen", ne more biti podlaga za odločitev, dokler se nahaja v kuverti z oznako "uradna tajnost".
Če gre za ugotavljanje jugoslovanskega državljanstva kot pogoja aktivne legitimacije v postopku denacionalizacije (9. - 13. člen ZDen), zakon (3. odst. 63. člena ZDen) pri osebah, ki niso bile vpisane v evidenco državljanov zaradi razlogov iz 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ (2. odst. 9. člena ZDen), ne dopušča ugotavljanja obstoja nelojalnega ravnanja zoper interese narodov in države FLRJ.