pridobitev - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - nevarnost za javni red - kršitev pravil postopka - obrazložen prosti preudarek
Brez konkretnih navedb o tem, za katera kazniva dejanja je bila stranka pravnomočno obsojena, kdaj in na kakšno kazen, in ne, da bi organ navedel razloge za svojo odločitev, ni mogoče šteti, da je odločba, izdana na podlagi 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu, obrazložena v smislu 3. odstavka 209. člena ZUP. Odločba je nezakonita tudi zato, ker je dejansko stanje ostalo v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno in sodišče zato ni moglo rešiti spora.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - oseba, nevarna za javni red
Tožnik, ki je v daljšem časovnem obdobju storil več kaznivih dejanj in prekrškov, glede na vrsto, značaj in okoliščine, v katerih so bila storjena kazniva dejanja in prekrški, ne izpolnjuje pogojev za sprejem v državljanstvo po 3. odstavku 40. člena ZDS.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - pogoji - dejansko neživljenje v Sloveniji - pojem dejanskega življenja v RS
Pogoj "in tukaj tudi dejansko živi" po 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije izpolnjuje oseba, ki je v času po plebiscitu brez daljših prekinitev, zaradi okoliščin na njeni strani, ves čas živela v Republiki Sloveniji.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - oseba, nevarna za javni red
Ker je bil tožnik v času od 1981 - 1991 večkrat pravnomočno obsojen, je utemeljeno predvidevanje, da lahko predstavlja nevarnost za javni red. Zato ne izpolnjuje pogojev za sprejem v državljanstvo RS.
pridobitev državljanstva z naturalizacijo - pogoji - trajni vir dohodkov
Oseba, ki želi pridobiti državljanstvo po 10. členu ZDS mora imeti take trajne vire dohodkov, da ti zadoščajo za preživljanje vseh oseb, ki jih je dolžna preživljati.
pridobitev z naturalizacijo - državljan druge republike - obvladanje slovenskega jezika - potrdilo vladne komisije
Izpolnjevanje zakonskega pogoja za pridobitev državljanstva z naturalizacijo, da prosilec obvlada slovenski jezik, se lahko dokazuje samo s potrdilom strokovne komisije, ki jo imenuje vlada RS.
Tožbo je sodišče zavrnilo, ker tožeča stranka ni izpolnila zakonskega pogoja enoletnega neprekinjenega prebivanja v R Sloveniji (2. odstavek 12. člena ZDS), saj že od leta 1971 živi in dela v tujini (Švici).
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - nebivanje v Sloveniji
Tožnica, ki je leta 1969 iz Makedonije odšla na delo v ZR Nemčijo in tam dela in živi z družino, v R Slovenijo pa prihaja le občasno, dejansko v R Sloveniji ne živi. Zato ne izpolnjuje pogojev za sprejem v državljanstvo po 1. odstavku 40. člena ZDS.
sprejem - naturalizacija - rejenec kot bodoči dedič premoženja rejnikov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Samo dejstvo, da oseba, ki je v RS rojena, tu ves čas živi, se šteje za Slovenca, rejniška družina, pri kateri živi že od rane mladosti jo šteje za svojega družinskega člana in za bodočega dediča ter jo je po izjavi zmožna preživljati dokler se ne zaposli, v času ko prosi za sprejem v državljanstvu ni zaposlena in ne prejema denarnega nadomestila, samo po sebi še ni dokaz, da oseba ne izpolnjuje pogoja iz 4. točke 1. odstavka 10. člena ZDS.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - dejansko nebivanje v Sloveniji - kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če upravni organ v odločbi ne ugotovi, kdaj, zakaj in koliko časa je bila stranka odsotna iz Republike Slovenije, ni mogoča presoja o tem, ali stranka v Republiki Sloveniji dejansko živi (40. člen zakona o državljanstvu Republike Slovenije).
pridobitev - državljan druge republike - oficir nekdanje JA - nevarnost za državo - prosti preudarek
Nevarnost za Republiko Slovenijo je pomenila že sama narava in obseg tožnikovega dela med agresijo na Republiko Slovenijo in po njej, ker je načeloval kadrovskemu oddelku Ljubljanskega XIV. korpusa bivše JA in med drugim kadroval tudi za varnostno službo JA. Dejansko stanje zato ni nepopolno ugotovljeno, če tožena stranka ni posebej ugotavljala in navedla konkretnih dejanj v smeri delovanja zoper interese Republike Slovenije in njeno osamosvojitev.
pridobitev državljanstva - dejansko nebivanje v Sloveniji
Ker tožeča stranka od 3.10.1992 dalje ne živi v Republiki Sloveniji in živi v tujini (ZR Nemčija), ne izpolnjuje pogojev dejanskega življenja v Republiki Sloveniji po 1. odstavku 40. člena ZDS.
pridobitev državljanstva - pravnomočno obsojena oseba - nevarnost za javni red
Tožena stranka je utemeljeno uporabila določbo 3. odstavka 40. člena ZDS (nevarnost za javni red države), saj je bila tožeča stranka v letih 1983 in 1989 pravnomočno obsojena za dve kaznivi dejanji (tatvina in prikrivanje), kar sama priznava, v letih 1989 do 26.4.1993 pa pravnomočno obsojena za 21 prekrškov zoper javni red in mir, zaradi kršitev ZTVCP in zakona o osebni izkaznici na različne denarne kazni. Socialni razlogi tožeče stranke v takem primeru ne pridejo v poštev.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - oficir JA - prekinitev dejanskega življenja v Sloveniji
Tožnik kot aktivna vojaška oseba JA po svojem odhodu v Srbijo ni mogel prosto odločati, kje bo služboval, niti kje bo bival. Njegov odhod iz Slovenije zato pomeni prekinitev tožnikovega dejanskega življenja v Republiki Sloveniji. To pomeni, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 38/92), da prosilec tukaj tudi dejansko živi.
pridobitev državljanstva - daljša prekinitev bivanja v Sloveniji
Tožba je bila zavrnjena, ker je tožeča stranka prekinila dejansko življenje v Republiki Sloveniji in že dalj časa ne živi v Republiki Sloveniji (od 2.4.1992 naprej). V konkretnem postopku ni bistveno, da se tožeča stranka ne more vrniti iz Bosne in Hercegovine v Republiko Slovenijo. Bistveno je, da gre za dalj časa trajajočo prekinitev (od 2.4.1992) dejanskega življenja v Republiki Sloveniji.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - služenje v tuji vojski - dejansko nebivanje v Sloveniji - oseba, nevarna za obrambo države
Služba častnika v tujih oboroženih silah po osamosvojitvi Republike Slovenije, to je po 25.6.1991, je že po njeni naravi takšna, da lahko pomeni nevarnost za obrambo Republike Slovenije. Ni sporno, da je tožnik služboval v tujih oboroženih silah. Zato so dani pogoji za zavrnitev vloge po 8. točki 1. odstavka 10. člena ZDRS.