CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070178
OZ člen 80. ZPP člen 226, 226/2, 339, 339/1, 458, 458//1.
spor majhne vrednosti – listina v tujem jeziku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pooblaščenec po zaposlitvi
Ker tožnik sodišču prve stopnje ni dostavil overjenega prevoda, se sodišče prve stopnje pri odločanju na to dokazno listine ne bi smelo opreti. Ker pa gre zgolj relativno bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ta pa v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog, pritožbeno sodišče ni bilo dolžno ugotavljati, ali je ta kršitev sodišča prve stopnje morebiti vplivala na pravilnost in zakonitost izdane sodne odločbe.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja – višina nadomestila – metoda izračuna – tržna najemnina
ZDen konkretno ne določa meril za določanje odškodnine, zato mora primerno odmeno zaradi nemožnosti uporabe vrnjene nepremičnine določiti sodišče po metodi, ki se mu zdi primerna. Merila za to je oblikovala sodna praksa, in sicer je treba upoštevati zakupnino, ki bi jo ob normalnem teku stvari tožeča stranka lahko iztržila (t. j. tržno najemnino).
vrednost spornega predmeta - vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije – pritožba zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta
Korekturna dolžnost sodišča glede tožnikove navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi, pride v poštev le v primeru, če zaradi previsoko ali prenizko navedene vrednosti spornega predmeta s strani tožeče stranke, nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije.
Sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta, je mogoče izpodbijati le v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari, izpodbija ga lahko le tista stranka, ki s končno odločbo ni uspela.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7. SZ-1 člen 103, 193-1, 103-3, 103-5, 103/3.
odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlogi – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – sklepčnost tožbe – nasprotje med trditvami in dokazi
Toženčeva pasivnost, ki na tožbene trditve ni odgovoril, se ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. Dejanske trditve tožbe so zato neizpodbojna podlaga zamudne sodbe.
začasna odredba – obstoj nevarnosti – likvidnost dolžnika v času oprave izvršbe - ocena gospodarskega stanja dolžnika – blokada transakcijskih računov
Iz blokade transakcijskih računov je namreč mogoče sklepati na obstoj trenutne likvidnosti dolžnika, ne daje pa celovite slike o njegovem finančnem oziroma premoženjskem stanju, iz katerega bi bilo šele mogoče sklepati, da bodoča uveljavitev upnikove terjatve ni ogrožena.
Ni toliko relevantno, ali je dolžnik trenutno likviden, pač pa je v času odločanja o predlogu za izdajo predhodne odredbe obstoječe finančno oziroma premoženjsko stanje treba projicirati v prihodnost, torej čas oprave izvršbe. Drugače povedano: potrebna je celovita ocena gospodarskega stanja dolžnika za presojo, ali navedeno stanje daje podlago za sklepanje, da bo v bodočnosti izvršba na sredstva dolžnika in s tem poplačilo upnika uspešno, ali pa navedeno stanje s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev upnikove terjatve.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0071413
ZPVAS člen 8. ZIZ člen 270, 270/2. ZPP člen 333, 363.
agrarne skupnosti – dedovanje – predmet dedovanja – dopustnost pritožbe
Predmet zapuščine so premoženjske pravice, ki so bile vrnjene. Zato je treba dedovanje izpeljati po določbi drugega odstavka 8. člena ZPVAS. Denarni znesek, v katerega se je premoženje pretvorilo kasneje, ni bil del zapuščine in to tudi ni mogel postati. Velja povsem enako, kot v običajnem zapuščinskem postopku.
umik tožbe - plačilo pravdnih stroškov – nagrada odvetnika postavljenega po ZBPP
Dejstvo, da je bil toženec zastopan po odvetniku v okviru brezplačne pravne pomoči, ne pomeni, da tožencu stroški niso nastali ter da bi ti stroški morali biti naloženi v korist Bpp. V takšnem primeru sodišče odloči o medsebojnih razmerjih pravdnih strank tudi glede pravdnih stroškov, terjatev upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka pa preide na Republiko Slovenijo po samem zakonu z dnem pravnomočnosti odločbe sodišča o stroških postopkov.
ZIZ člen 52, 64, 65, 66, 66/3. ZZZDR člen 57. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 4, 4/1, 4/1-1.
plačilo dela izvršitelja – organizacija in izvedba javne dražbe – nepravilnosti pri opravljanju izvršbe – pravica solastnika premičnine, ki je predmet izvršbe
Ker je v skladu s prvo alinejo tarifne številke 4 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik) izvršitelj upravičen do enotnega plačila za organizacijo in izvedbo javne dražbe, bi bil izvršitelj v vsakem primeru do navedenega plačila za javno dražbo upravičen, tudi če le-ta po razpisu in organizaciji zaradi določenih okoliščin, npr. zaradi obvestila o poplačilu dolga, prejetega na samem naroku za javno dražbo, dejansko ne bi bila izvedena.
ZDZdr člen 2, 2-10, 67, 67/1, 113. ZNP člen 77, 77/2.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pritožba osebe, ki nima te pravice – nedovoljena pritožba – zavrženje pritožbe – napačen pravni pouk
Če pritožnik, ki je sin udeleženke, po veljavnem zakonu nima pravice do pritožbe, mu te pravice ni moglo dati niti sodišče prve stopnje z napačnim pravnim poukom izpodbijanega sklepa.
premestitev - dokončna odločba - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Za presojo pravočasnosti tožbe, s katero tožnik izpodbija sklep tožene stranke o premestitvi, je bistveno le, ali je bila tožba vložena v 30-dnevnem roku od dne, ko je tožnik prejel odločbo Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja (ne pa, v kakšnem roku je ta komisija sprejela svojo odločitev).
ZDR člen 116, 116/3. ZSSloV člen 49, 49/1, 62, 62/1, 62/1-8. ZObr člen 88, 94.
javni uslužbenec - vojak - sklep o prenehanju delovnega razmerja - izobraževanje - pravica do obrambe - ugovor - bolniški stalež
V tožnikovem primeru ne pride v poštev določba tretjega odstavka 116. člena ZDR, po kateri delavcu, ki je v bolniškem staležu v primeru odpovedi iz poslovnega razloga preneha delovno razmerje šele z zaključkom bolniškega staleža oz. po šestih mesecih, saj mu je delovno razmerje prenehalo po specialni določbi ZSSloV, ker v predvidenem času ni zaključil temeljnega vojaškega usposabljanja (pri čemer tudi ni bistveno, iz katerega razloga usposabljanja ni zaključil), ne pa zaradi nesposobnosti ali iz poslovnega razloga.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - kriteriji za izbiro - delovna uspešnost
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita. Tožena stranka je dokazala tako obstoj utemeljenega razloga (upad del v gradbeni panogi) kot dejstvo, da so bili tožniki kot presežni delavci izbrani na podlagi (pravilno dodeljenih) nižjih ocen delovne uspešnosti.
ZDR člen 79, 80, 169, 3243, 243/4. ZPIZ-1 člen 209.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezakonita odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi – prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – uveljavljanje nadomestila plače – samostojni podjetnik – plačilo prispevkov iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz zapisa razgovora izhaja, da je tožnik na razgovoru s kadrovsko službo navajal, da s toženo stranko ne bo več sodeloval. Po oceni pritožbenega sodišča navedenega zapisa ni mogoče razumeti v smislu sporazuma iz 79. člena ZDR niti ga ni mogoče šteti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 80. člena ZDR.
Dohodek, ki ga je tožnik ustvaril v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz naslova samozaposlitve, ko delavec opravlja delo samostojno in neodvisno, na tej podlagi pa je bil tudi zavarovan za polni delovni čas, predstavlja plačilo za delo oziroma korist, ki nadomešča izgubo izplačil iz naslova plače pri delodajalcu (toženi stranki). Zato je pri odločanju o tožnikovem zahtevku v skladu z določbama 169 in 243/4 OZ potrebno upoštevati, da je za prejete dohodke iz naslova dela tožnik sam zmanjšal škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega izpada plače pri toženi stranki.
objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - vmesna sodba - odškodninska odgovornost - varno delo
Do poškodbe tožnika ni prišlo, ker bi mu mikrovalovna pečica zdrsnila iz rok, ampak je pečica padla, ko jo je tožnik že odložil. Glede na to razlog za padec pečice ni bil v prašnosti pečice in izrabljenih rokavicah, ampak v tem, da tožnik pečice ni odložil, tako da bi bila stabilna. Zato tudi ni bistveno, kakšne so bile pečice in rokavice, saj to ni vplivalo na padec pečice. Zaradi nepravilno odložene pečice pa ne more biti podana krivdna odgovornost tožene stranke, zlaganje pečic pa ne predstavlja nevarne dejavnosti, da bi šlo za objektivno odgovornost delodajalca.
pravica do pritožbe – pritožba zoper procesni sklep o dopolnitvi predloga za taksno oprostitev
Z izpodbijanim sklepom z dne 10. 1. 2012 je sodišče prve stopnje pritožbo, ki jo je tožnica vložila zoper procesni sklep, pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
zamudna sodba - vročanje - regres za letni dopust - pritožbeni razlog - pritožbena novota
Zamudne sodbe se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi predloženih dokazov (sporazuma o plačilu) ni mogoče upoštevati. Dejstvo, da je dolgovan znesek že delno poravnala, pa tožena stranka lahko uveljavljala v morebitnem izvršilnem postopku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - sodno varstvo - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožena stranka je opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi (predpostavko za kasnejšo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) vključila v sklep o disciplinski odgovornosti tožnika. Čeprav tožnik zoper ta sklep ni ugovarjal in tudi ni uveljavljal sodnega varstva, to ne pomeni, da je opozorilo „pravnomočno“. Utemeljenost opozorila se v vsakem primeru presodi v sporu, ki teče o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za izdajo sklepa, s katerim je naložilo toženi stranki, da tožniku povrne stroške postopka z revizijo, saj bi moralo o povrnitvi stroškov odločiti sodišče, ki je revizijo zavrglo, to pa je bilo Vrhovno sodišče RS. To sodišče je o revizijskih stroških že odločilo, zato je presojani sklep sodišča prve stopnje nepotreben in se ga razveljavi.
Pri opredelitvi vrednosti spornega predmeta in posledično odločanju o stroških postopka je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo neto zneske plač in nadomestil plač, kot jih je tožnik vtoževal (prispevki in davki oz. bruto zneski se lahko spreminjajo glede na dan plačila).