redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - kriteriji za izbiro - delovna uspešnost
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita. Tožena stranka je dokazala tako obstoj utemeljenega razloga (upad del v gradbeni panogi) kot dejstvo, da so bili tožniki kot presežni delavci izbrani na podlagi (pravilno dodeljenih) nižjih ocen delovne uspešnosti.
ZDR člen 116, 116/3. ZSSloV člen 49, 49/1, 62, 62/1, 62/1-8. ZObr člen 88, 94.
javni uslužbenec - vojak - sklep o prenehanju delovnega razmerja - izobraževanje - pravica do obrambe - ugovor - bolniški stalež
V tožnikovem primeru ne pride v poštev določba tretjega odstavka 116. člena ZDR, po kateri delavcu, ki je v bolniškem staležu v primeru odpovedi iz poslovnega razloga preneha delovno razmerje šele z zaključkom bolniškega staleža oz. po šestih mesecih, saj mu je delovno razmerje prenehalo po specialni določbi ZSSloV, ker v predvidenem času ni zaključil temeljnega vojaškega usposabljanja (pri čemer tudi ni bistveno, iz katerega razloga usposabljanja ni zaključil), ne pa zaradi nesposobnosti ali iz poslovnega razloga.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 48, 48/1, 48/1-2, 49, 49/2, 50, 50/3, 51, 51/1, 51/1-1.
nagrada izvedenca – višina nagrade izvedenca – študij spisa – pisni izvid in mnenje – manj zahtevni pisni izvid – pridobitev podatkov
V skladu z 48. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih pripada izvedencu za študij spisa določena nagrada, ki je odvisna od obsega spisa, vključno s prilogami, ki jih je potrebno proučiti za izdelavo izvida in mnenja. Ovrednotenje pisne izdelave izvedeniškega mnenja je na podlagi 51. člena tega pravilnika odvisna od stopnje zahtevnosti.
Pridobitev tržnih podatkov za oceno vrednosti spornega mejnega prostora je že obseženo v postavki izdelave izvedeniškega mnenja, zato iz tega naslova izvedenec ni upravičen do nagrade.
ZFPPIPP člen 442. ZFPPIPP-A člen 29, 33, 33/2. ZIZ člen 24, 56, 56a.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – ugovor družbenika – odgovornost družbenika za neplačane obveznosti
Sodišče prve stopnje, ki je o ugovoru dolžnice v obravnavanem primeru odločalo na podlagi drugega odstavka 33. člena ZFPPIPP-A, je odločalo na podlagi zakonske določbe, ki je, kolikor se nanaša na dolžnico, v neskladju z Ustavo. Dolžnici je namreč nesporno pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, ki je bila izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi ZFPPIPP-A.
nevarna dejavnost – krivdna odgovornost – škoda, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom
Sama zahtevana uporaba nekoliko večje moči pri izbijanju stranice kalupa s kladivom ne ustvarja okoliščin, ki bi utemeljevale zaključek, da je tako delo šteti kot delo s povečano nevarnostjo. Zavarovancu tožene stranke pa ni bilo dokazano, da tožnikovi predpostavljeni tožniku pred delom niso dali navodil in pripomočkov, ki bi tožniku zagotavljali varno opravljanje dela.
ZDR člen 7, 7/2, 126. Kolektivna pogodba gradbene dejavnosti člen 38.
plača - del plače za delovno uspešnost - splošni akt - in favorem laboratoris
Tožena stranka v splošni akt ni smela vnesti določb glede dela plače za delovno uspešnost, ki so manj ugodne za delavce od določb zakona oz. kolektivne pogodbe. Takšne določbe splošnega akta se ne morejo uporabiti in ne smejo predstavljati podlage za znižanje plače.
začasna odredba – nevarnost - onemogočanje ali oteževanje uveljavitve terjatve tožeče stranke – obremenitev nepremičnin
Četudi je tožena stranka nepremičnini obremenila po nastanku obveznosti iz pogodbe z dne 2.7.2008 ter četudi je njen tekoči račun blokiran od 21.6.2010, kar je dve leti po nastanku obveznosti, to še niso okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da tožena stranka s svojimi ravnanji deluje v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve terjatve tožeče stranke. Konkretnih trditev, iz katerih bi izhajalo, da tožena stranka razpolaga s svojim premoženjem prav v navedeno smer, tožeča stranka ni navedla.
nastanek taksne obveznosti – nadaljevanje pravdnega postopka iz postopka izvršbe – prispetje spisa k pravdnemu sodišču
Taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane takrat, ko spis prispe k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek.
Res je, da bi se obdolženi I.H. lahko odpovedal pričanju v zadevi K 34/2009 vendar se ni, ampak je preden je bil zaslišan kot priča opozorjen v smislu 236. člena ZKP izjavil, da bo pričal. Kljub danemu pravnemu pouku, da mora govoriti resnico, pa se je odločil, da bo v kazenskem postopku krivo izpovedal z namenom, da s krivim pričanjem pomaga E.H., ki je poskušal dobiti od zavarovalnice povrnjeno odškodnino za nastalo škodo na avtomobilu.
DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061212
ZD člen 21, 104, 104/1, 104/2, 228, 228/2. ZPP člen 224, 224/1, 224/4. ZDen člen 78, 78/1, 78/2, 83.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – tretji dedni red – nastanek dedne pravice – nepopolni posvojenci – vstopna pravica
Dedna pravica se pri običajnem dedovanju pridobi z dnem smrti zapustnika, medtem ko se v zapuščinskem postopku po ZDen pridobi s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. Pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji obstaja le zahtevek za vrnitev nacionaliziranega premoženja denacionalizacijskemu upravičencu, tak zahtevek pa ni v pravnem prometu.
Lastna pravica do dedovanja nepopolnih posvojencev po posvojiteljevih sorodnikih je bila tako po pravnih pravilih ODZ kot po kasnejši pravni ureditvi, veljavni ob uvedbi dedovanja denacionaliziranega premoženja po zapustniku, izključena, upoštevajoč prehodno določbo 228. člena ZD, ki ohranja dedno pravico nepopolnega posvojenca po njegovih (naravnih) sorodnikih, ki ji je dodana dedna pravica po posvojitelju, ne pa tudi po njegovih sorodnikih.
umik predloga v nepravdnem postopku – plačilo stroškov
Ker zaradi umika predloga ni prišlo do vsebinske odločitve o spornem pravnem razmerju, se šteje, da je bil predlog nepotreben. Predlagatelja morata zato povrniti stroške, ki so nastali prvemu nasprotnemu udeležencu zaradi sodelovanja v postopku. Nobenega dvoma namreč ni, da so bili ti stroški potrebni za varstvo njegovih pravic.
zaznamba postopka vzpostavljanja etažne lastnine v zemljiški knjigi – zaznamba spora – smiselna uporaba določb
Po določbi drugega odstavka 15. člena ZVEtL se za zaznambo začetka postopka smiselno (in ne neposredno) uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora. Da je potrebna smiselna uporaba, izhaja že iz dejstva, da se postopek lahko začne po uradni dolžnosti in ne le na predlog. Pritožbena trditev, da naj bi se “smiselna uporaba” nanašala le na postopkovne določbe, že zato nima nobene podlage v zakonu. Nasprotno, za zaznambo začetka postopka vzpostavitve etažne lastnine je bistvena uporaba določb ZZK-1 o učinkih zaznambe spora, kot so določeni v 80. in 81. členu ZZK-1, saj bi bila zaznamba začetka postopka po ZVEtL sicer brez smisla.
Ker ima v skladu z 249. členom ZPP izvedenec pravico do nagrade in povračila stroškov za izvedeniško delo, pritožnik pa načina odmere stroškov in nagrade eksplicitno ne graja, je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen.
javni uslužbenec - vojak - plača - prevedba plače - dejansko delo
Dejstvo, da delavci na isti dolžnosti (delovnem mestu) prejemajo različno plačo, še ni v nasprotju z načelom enakosti oz. s principom enakega plačila za enako delo. Razlika v plači je lahko posledica različnih okoliščin, tudi tega, koliko časa določen delavec že opravlja delo na dolžnosti (delovnem mestu).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - rok za podajo odpovedi
V primeru nepravočasnega izplačila plač kot v primeru izplačila bistveno nižje plače rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca ne začne teči že v trenutku, ko delavec izve za nepravočasno oz. bistveno nižje izplačilo, ampak po tem, ko zaradi tega opomni delodajalca in obvesti inšpektorja za delo , ter po tem, ko preteče osem dni, v katerih ima delodajalec možnost, da preneha s kršitvami oz. izpolni svoje obveznosti. Če delavec izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi poda pred začetkom teka roka, je odpoved nezakonita in njegov tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka ni utemeljen.
vknjižba lastninske pravice – etažna lastnina – posamezni del – sporazum etažnih lastnikov
Posamezen del stavbe v etažni lastnini, sam, brez solastniškega deleža na skupnih delih in napravah ne more biti predmet lastninske pravice. Vpis novega etažnega dela pri že obstoječi stavbi torej vpliva na že vpisano etažno lastnino, zato ni mogoč vpis brez ustreznega sporazuma etažnih lastnikov.
plačilo sodne takse za pritožbo – uporaba ZST-1 – končanje pravde
Sodišče prve stopnje se je pri presoji sporne taksne obveznosti pravilno oprlo na prehodno določbo 39. člena ZST-1, po kateri se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Zmotno pa je stališče izpodbijanega sklepa, da se je pravda v tej zadevi že pravnomočno končala. S sodbo z dne 25.10.2010 je bilo namreč odločeno le o glavni stvari, ne pa tudi o stroških postopka. Ti so res stranska terjatev, vendar so del tožbenega predloga. Dokler ni odločeno o celotnem tožbenem zahtevku, postopek ni zaključen.
zamudna sodba - plača - regres za letni dopust - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazi
V pritožbi predloženih dokazov (pogodbe o zaposlitvi, plačilnih list) ni mogoče upoštevati, saj se zamudna sodba, s katero je ugodeno tožbenemu zahtevku za plačilo neizplačanih plač in regresa za letni dopust, ne more izpodbijati iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.