premestitev - dokončna odločba - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Za presojo pravočasnosti tožbe, s katero tožnik izpodbija sklep tožene stranke o premestitvi, je bistveno le, ali je bila tožba vložena v 30-dnevnem roku od dne, ko je tožnik prejel odločbo Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja (ne pa, v kakšnem roku je ta komisija sprejela svojo odločitev).
pravica do pritožbe – pritožba zoper procesni sklep o dopolnitvi predloga za taksno oprostitev
Z izpodbijanim sklepom z dne 10. 1. 2012 je sodišče prve stopnje pritožbo, ki jo je tožnica vložila zoper procesni sklep, pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
ZFPPIPP člen 442. ZFPPIPP-A člen 29, 33, 33/2. ZIZ člen 24, 56, 56a.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – ugovor družbenika – odgovornost družbenika za neplačane obveznosti
Sodišče prve stopnje, ki je o ugovoru dolžnice v obravnavanem primeru odločalo na podlagi drugega odstavka 33. člena ZFPPIPP-A, je odločalo na podlagi zakonske določbe, ki je, kolikor se nanaša na dolžnico, v neskladju z Ustavo. Dolžnici je namreč nesporno pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, ki je bila izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi ZFPPIPP-A.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 48, 48/1, 48/1-2, 49, 49/2, 50, 50/3, 51, 51/1, 51/1-1.
nagrada izvedenca – višina nagrade izvedenca – študij spisa – pisni izvid in mnenje – manj zahtevni pisni izvid – pridobitev podatkov
V skladu z 48. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih pripada izvedencu za študij spisa določena nagrada, ki je odvisna od obsega spisa, vključno s prilogami, ki jih je potrebno proučiti za izdelavo izvida in mnenja. Ovrednotenje pisne izdelave izvedeniškega mnenja je na podlagi 51. člena tega pravilnika odvisna od stopnje zahtevnosti.
Pridobitev tržnih podatkov za oceno vrednosti spornega mejnega prostora je že obseženo v postavki izdelave izvedeniškega mnenja, zato iz tega naslova izvedenec ni upravičen do nagrade.
nevarna dejavnost – krivdna odgovornost – škoda, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom
Sama zahtevana uporaba nekoliko večje moči pri izbijanju stranice kalupa s kladivom ne ustvarja okoliščin, ki bi utemeljevale zaključek, da je tako delo šteti kot delo s povečano nevarnostjo. Zavarovancu tožene stranke pa ni bilo dokazano, da tožnikovi predpostavljeni tožniku pred delom niso dali navodil in pripomočkov, ki bi tožniku zagotavljali varno opravljanje dela.
DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061212
ZD člen 21, 104, 104/1, 104/2, 228, 228/2. ZPP člen 224, 224/1, 224/4. ZDen člen 78, 78/1, 78/2, 83.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – tretji dedni red – nastanek dedne pravice – nepopolni posvojenci – vstopna pravica
Dedna pravica se pri običajnem dedovanju pridobi z dnem smrti zapustnika, medtem ko se v zapuščinskem postopku po ZDen pridobi s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. Pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji obstaja le zahtevek za vrnitev nacionaliziranega premoženja denacionalizacijskemu upravičencu, tak zahtevek pa ni v pravnem prometu.
Lastna pravica do dedovanja nepopolnih posvojencev po posvojiteljevih sorodnikih je bila tako po pravnih pravilih ODZ kot po kasnejši pravni ureditvi, veljavni ob uvedbi dedovanja denacionaliziranega premoženja po zapustniku, izključena, upoštevajoč prehodno določbo 228. člena ZD, ki ohranja dedno pravico nepopolnega posvojenca po njegovih (naravnih) sorodnikih, ki ji je dodana dedna pravica po posvojitelju, ne pa tudi po njegovih sorodnikih.
Ker je dolžan delodajalec delavcu, ki je v bolniškem staležu, tudi v daljšem obdobju (nad 30 delovnih dni) izplačati nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja, je odločitev sodišča, ki je tožbenemu zahtevku v tem delu ob izpolnjenih pogojih za izdajo zamudne sodbe ugodilo, materialno pravno pravilna.
javni uslužbenec - vojak - plača - prevedba plače - dejansko delo
Dejstvo, da delavci na isti dolžnosti (delovnem mestu) prejemajo različno plačo, še ni v nasprotju z načelom enakosti oz. s principom enakega plačila za enako delo. Razlika v plači je lahko posledica različnih okoliščin, tudi tega, koliko časa določen delavec že opravlja delo na dolžnosti (delovnem mestu).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - rok za podajo odpovedi
V primeru nepravočasnega izplačila plač kot v primeru izplačila bistveno nižje plače rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca ne začne teči že v trenutku, ko delavec izve za nepravočasno oz. bistveno nižje izplačilo, ampak po tem, ko zaradi tega opomni delodajalca in obvesti inšpektorja za delo , ter po tem, ko preteče osem dni, v katerih ima delodajalec možnost, da preneha s kršitvami oz. izpolni svoje obveznosti. Če delavec izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi poda pred začetkom teka roka, je odpoved nezakonita in njegov tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - utemeljen razlog - zagovor - pisna obdolžitev - možnosti za nadaljnjo zaposlitev
Okoliščina, da tožnica ni niti v naknadno podaljšanih rokih pripravila ustreznega finančnega poročila za leto 2007 in finančnega načrta za leto 2008, čeprav bi to lahko storila, pomeni, da tožnica svojega dela ni opravljala pravočasno, strokovno in kvalitetno, zaradi česar ji je tožena stranka utemeljeno podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz naslova nesposobnosti.
vročanje pravni osebi – vpisan naslov v sodnem registru
Pravni osebi, ki se vpisuje v sodni register, se vroča na naslovu, ki je vpisan v sodni register. Kako ima ta pravna oseba delokrog svojih sodnih zadev razdeljen po posameznih območnih enotah, ki niso pravni subjekti in s tem tudi ne stranke v postopku, je zgolj njena (interna) stvar in nima nobenega vpliva na kraj vročanja, kot ga opredeljuje ZPP.
ZDR člen 7, 7/2, 126. Kolektivna pogodba gradbene dejavnosti člen 38.
plača - del plače za delovno uspešnost - splošni akt - in favorem laboratoris
Tožena stranka v splošni akt ni smela vnesti določb glede dela plače za delovno uspešnost, ki so manj ugodne za delavce od določb zakona oz. kolektivne pogodbe. Takšne določbe splošnega akta se ne morejo uporabiti in ne smejo predstavljati podlage za znižanje plače.
Za presojo pravočasnosti pritožbe ni bistveno, kdaj je bila sodba tožencu puščena v hišnem predalčniku, pač pa, kdaj je iztekel rok, v katerem bi pisanje moral prevzeti na pošti v kraju svojega stanovanja.
začasna odredba – nevarnost - onemogočanje ali oteževanje uveljavitve terjatve tožeče stranke – obremenitev nepremičnin
Četudi je tožena stranka nepremičnini obremenila po nastanku obveznosti iz pogodbe z dne 2.7.2008 ter četudi je njen tekoči račun blokiran od 21.6.2010, kar je dve leti po nastanku obveznosti, to še niso okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da tožena stranka s svojimi ravnanji deluje v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve terjatve tožeče stranke. Konkretnih trditev, iz katerih bi izhajalo, da tožena stranka razpolaga s svojim premoženjem prav v navedeno smer, tožeča stranka ni navedla.
vknjižba lastninske pravice – etažna lastnina – posamezni del – sporazum etažnih lastnikov
Posamezen del stavbe v etažni lastnini, sam, brez solastniškega deleža na skupnih delih in napravah ne more biti predmet lastninske pravice. Vpis novega etažnega dela pri že obstoječi stavbi torej vpliva na že vpisano etažno lastnino, zato ni mogoč vpis brez ustreznega sporazuma etažnih lastnikov.
nastanek taksne obveznosti – predlog za oprostitev plačila takse – učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila taks
V kolikor predlog za oprostitev plačila (odlog oziroma obročno plačilo) sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje ni vložen hkrati s tožbo, je prepozen.
protipravno ravnanje delodajalca – šikaniranje na delovnem mestu
Pravilen je zaključek, da tožnici ni uspelo izkazati takšnega vedenja sodelavcev ali nadrejenih, ki bi pomenilo nadlegovanje na delovnem mestu, tako tudi ne kršitev delodajalca (tožene stranke) glede varovanja dostojanstva delavca (tožnice) pri delu.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi smel izvedenec izvesti ogled le v navzočnosti obeh strank. Res je sicer, da je treba tudi stranki, ki ima v pravdi pooblaščenca, omogočiti, da osebno sodeluje pri dokazovanju z izvedencem, razen takrat, ko to glede na naravo izvedenskega mnenja ni izvedljivo ali ni primerno. Čeprav tožnik (doslej) te možnosti ni imel, pa njegov pritožbeni dvom o dokazni vrednosti izdelanega izvedenskega mnenja nima nobenega vpliva na odmero in plačilo izvedenine.