ZDZdr člen 2, 2-10, 67, 67/1, 113. ZNP člen 77, 77/2.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pritožba osebe, ki nima te pravice – nedovoljena pritožba – zavrženje pritožbe – napačen pravni pouk
Če pritožnik, ki je sin udeleženke, po veljavnem zakonu nima pravice do pritožbe, mu te pravice ni moglo dati niti sodišče prve stopnje z napačnim pravnim poukom izpodbijanega sklepa.
ZDR člen 116, 116/3. ZSSloV člen 49, 49/1, 62, 62/1, 62/1-8. ZObr člen 88, 94.
javni uslužbenec - vojak - sklep o prenehanju delovnega razmerja - izobraževanje - pravica do obrambe - ugovor - bolniški stalež
V tožnikovem primeru ne pride v poštev določba tretjega odstavka 116. člena ZDR, po kateri delavcu, ki je v bolniškem staležu v primeru odpovedi iz poslovnega razloga preneha delovno razmerje šele z zaključkom bolniškega staleža oz. po šestih mesecih, saj mu je delovno razmerje prenehalo po specialni določbi ZSSloV, ker v predvidenem času ni zaključil temeljnega vojaškega usposabljanja (pri čemer tudi ni bistveno, iz katerega razloga usposabljanja ni zaključil), ne pa zaradi nesposobnosti ali iz poslovnega razloga.
ZFPPIPP člen 442. ZFPPIPP-A člen 29, 33, 33/2. ZIZ člen 24, 56, 56a.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – ugovor družbenika – odgovornost družbenika za neplačane obveznosti
Sodišče prve stopnje, ki je o ugovoru dolžnice v obravnavanem primeru odločalo na podlagi drugega odstavka 33. člena ZFPPIPP-A, je odločalo na podlagi zakonske določbe, ki je, kolikor se nanaša na dolžnico, v neskladju z Ustavo. Dolžnici je namreč nesporno pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, ki je bila izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi ZFPPIPP-A.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 48, 48/1, 48/1-2, 49, 49/2, 50, 50/3, 51, 51/1, 51/1-1.
nagrada izvedenca – višina nagrade izvedenca – študij spisa – pisni izvid in mnenje – manj zahtevni pisni izvid – pridobitev podatkov
V skladu z 48. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih pripada izvedencu za študij spisa določena nagrada, ki je odvisna od obsega spisa, vključno s prilogami, ki jih je potrebno proučiti za izdelavo izvida in mnenja. Ovrednotenje pisne izdelave izvedeniškega mnenja je na podlagi 51. člena tega pravilnika odvisna od stopnje zahtevnosti.
Pridobitev tržnih podatkov za oceno vrednosti spornega mejnega prostora je že obseženo v postavki izdelave izvedeniškega mnenja, zato iz tega naslova izvedenec ni upravičen do nagrade.
nevarna dejavnost – krivdna odgovornost – škoda, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom
Sama zahtevana uporaba nekoliko večje moči pri izbijanju stranice kalupa s kladivom ne ustvarja okoliščin, ki bi utemeljevale zaključek, da je tako delo šteti kot delo s povečano nevarnostjo. Zavarovancu tožene stranke pa ni bilo dokazano, da tožnikovi predpostavljeni tožniku pred delom niso dali navodil in pripomočkov, ki bi tožniku zagotavljali varno opravljanje dela.
zaznamba postopka vzpostavljanja etažne lastnine v zemljiški knjigi – zaznamba spora – smiselna uporaba določb
Po določbi drugega odstavka 15. člena ZVEtL se za zaznambo začetka postopka smiselno (in ne neposredno) uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora. Da je potrebna smiselna uporaba, izhaja že iz dejstva, da se postopek lahko začne po uradni dolžnosti in ne le na predlog. Pritožbena trditev, da naj bi se “smiselna uporaba” nanašala le na postopkovne določbe, že zato nima nobene podlage v zakonu. Nasprotno, za zaznambo začetka postopka vzpostavitve etažne lastnine je bistvena uporaba določb ZZK-1 o učinkih zaznambe spora, kot so določeni v 80. in 81. členu ZZK-1, saj bi bila zaznamba začetka postopka po ZVEtL sicer brez smisla.
odsotnost tožeče stranke s poznejšega naroka za glavno obravnavo – umik tožbe – pouk o posledicah izostanka z naroka – vabljenje na narok
Drži sicer, da je bil na poznejši narok vabljen drug tožnikov pooblaščenec - oče, kar je sicer dopustno, saj v primeru, ko ima stranka več pooblaščencev, zadošča, da se pisanje (v obravnavanem primeru ustno vabilo) vroči enemu izmed njih, vendar pa slednji ni bil poučen o posledicah izostanka s tega naroka.
Ker je sodišče prve stopnje z nepravilnim vabljenjem na narok dne 11.4.2012 tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – obremenjena nepremičnina s hipoteko – stroški v postopku zavarovanja – odločitev o stroških
Čeprav so nepremičnine toženca že obremenjene s hipoteko, to še ne pomeni, da je toženec v celoti omejen pri razpolaganju z njimi. Nasprotno pa bi prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin brez dvoma pomenila znaten poseg v lastninska upravičenja toženca. Tak ukrep bi bil tako dopusten zgolj, če bi prevladal tožnikov interes, da bo lahko njegova terjatev poplačana le na takšen način.
Po četrtem odstavku 163. člena ZPP odloči o zahtevi za povrnitev stroškov sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Ker v obravnavani zadevi postopek še ni končan, je za odločitev o stroških pritožbenega postopka (ti so odvisni od uspeha v pravdi) pristojno sodišče prve stopnje, in ne pritožbeno sodišče.
ZFPPIPP člen 400, 400/4, 400/5, 401, 401/1, 401/1-2, 407, 407/1.
osebni stečaj - odpust obveznosti – preizkusno obdobje
Sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti, je mogoče izdati po prvem odstavku 407. člena ZFPPIPP šele po poteku preizkusnega obdobja. Le-to po petem odstavku 400. člena ZFPPIPP ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. To pa pomeni, da odpusta obveznosti dolžnik ne more doseči brez njegovega prizadevanja za vsaj delno poplačilo upnikov.
predlog za obnovo postopka – nova dejstva in dokazi – standard procesne skrbnosti pri zbiranju procesnega gradiva
Procesna skrbnost nalaga stranki, da navede pravno relevantna dejstva, ki jih pozna, kot tudi da preišče gradivo v zvezi s tem. Gre za pravni standard, ki je zasnovan abstraktno.
Tožencu ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja pri zagotavljanju procesnega gradiva. Ugotavljanje okoliščin zbiranja procesnega gradiva se razlikujejo glede na to, ali gre za tožečo ali toženo stranko. Tožena stranka namreč ni tista, ki zasnuje procesni spor, zato je njeno procesno skrbnost potrebno ocenjevati manj strogo.
plačilo sodne takse za pritožbo – uporaba ZST-1 – končanje pravde
Sodišče prve stopnje se je pri presoji sporne taksne obveznosti pravilno oprlo na prehodno določbo 39. člena ZST-1, po kateri se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Zmotno pa je stališče izpodbijanega sklepa, da se je pravda v tej zadevi že pravnomočno končala. S sodbo z dne 25.10.2010 je bilo namreč odločeno le o glavni stvari, ne pa tudi o stroških postopka. Ti so res stranska terjatev, vendar so del tožbenega predloga. Dokler ni odločeno o celotnem tožbenem zahtevku, postopek ni zaključen.
vročanje pravni osebi – vpisan naslov v sodnem registru
Pravni osebi, ki se vpisuje v sodni register, se vroča na naslovu, ki je vpisan v sodni register. Kako ima ta pravna oseba delokrog svojih sodnih zadev razdeljen po posameznih območnih enotah, ki niso pravni subjekti in s tem tudi ne stranke v postopku, je zgolj njena (interna) stvar in nima nobenega vpliva na kraj vročanja, kot ga opredeljuje ZPP.
nastanek taksne obveznosti – nadaljevanje pravdnega postopka iz postopka izvršbe – prispetje spisa k pravdnemu sodišču
Taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane takrat, ko spis prispe k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek.
vračunanje darila v dedni delež – zahteva za vračunanje – materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku
Ker gre pri zahtevi pritožnikov za določno in obrazloženo zahtevo za vračunanje darila v dedni delež sodediča, ki sta jo pritožnika podala pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, je pritožbeno sodišče utemeljenima pritožbama ugodilo. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje obravnavati zahtevo za vračunanje in odločiti skladno z določbami ZD, pri čemer naj upošteva, da je materialno procesno vodstvo v zapuščinskih postopkih glede na določbo 165. člena ZD še posebej poudarjeno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - pravica do obrambe - rok za podajo odpovedi
Tožnica se je skladno s pogodbo o zaposlitvi dolžna vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja, delodajalcu materialno ali moralno škodujejo oz. bi mu utegnila škodovati. Med takšnimi ravnanji sta tudi zloraba položaja in prekoračitev pooblastil, za kar je šlo v konkretnem primeru, ko je tožnica sicer imela pooblastilo za dostop do evidence, vendar je do nje dostopala in pregledovala podatke brez razloga, ki bi bil povezan z njenim delom (s podatki se ni seznanila zaradi opravljanja delovnih nalog). To pa predstavlja zlorabo oz. prekoračitev pooblastil, zaradi katere ji je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061212
ZD člen 21, 104, 104/1, 104/2, 228, 228/2. ZPP člen 224, 224/1, 224/4. ZDen člen 78, 78/1, 78/2, 83.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – tretji dedni red – nastanek dedne pravice – nepopolni posvojenci – vstopna pravica
Dedna pravica se pri običajnem dedovanju pridobi z dnem smrti zapustnika, medtem ko se v zapuščinskem postopku po ZDen pridobi s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. Pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji obstaja le zahtevek za vrnitev nacionaliziranega premoženja denacionalizacijskemu upravičencu, tak zahtevek pa ni v pravnem prometu.
Lastna pravica do dedovanja nepopolnih posvojencev po posvojiteljevih sorodnikih je bila tako po pravnih pravilih ODZ kot po kasnejši pravni ureditvi, veljavni ob uvedbi dedovanja denacionaliziranega premoženja po zapustniku, izključena, upoštevajoč prehodno določbo 228. člena ZD, ki ohranja dedno pravico nepopolnega posvojenca po njegovih (naravnih) sorodnikih, ki ji je dodana dedna pravica po posvojitelju, ne pa tudi po njegovih sorodnikih.
vknjižba lastninske pravice – etažna lastnina – posamezni del – sporazum etažnih lastnikov
Posamezen del stavbe v etažni lastnini, sam, brez solastniškega deleža na skupnih delih in napravah ne more biti predmet lastninske pravice. Vpis novega etažnega dela pri že obstoječi stavbi torej vpliva na že vpisano etažno lastnino, zato ni mogoč vpis brez ustreznega sporazuma etažnih lastnikov.