premestitev - dokončna odločba - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Za presojo pravočasnosti tožbe, s katero tožnik izpodbija sklep tožene stranke o premestitvi, je bistveno le, ali je bila tožba vložena v 30-dnevnem roku od dne, ko je tožnik prejel odločbo Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja (ne pa, v kakšnem roku je ta komisija sprejela svojo odločitev).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - sodno varstvo - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožena stranka je opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi (predpostavko za kasnejšo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) vključila v sklep o disciplinski odgovornosti tožnika. Čeprav tožnik zoper ta sklep ni ugovarjal in tudi ni uveljavljal sodnega varstva, to ne pomeni, da je opozorilo „pravnomočno“. Utemeljenost opozorila se v vsakem primeru presodi v sporu, ki teče o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
nevarna dejavnost – krivdna odgovornost – škoda, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom
Sama zahtevana uporaba nekoliko večje moči pri izbijanju stranice kalupa s kladivom ne ustvarja okoliščin, ki bi utemeljevale zaključek, da je tako delo šteti kot delo s povečano nevarnostjo. Zavarovancu tožene stranke pa ni bilo dokazano, da tožnikovi predpostavljeni tožniku pred delom niso dali navodil in pripomočkov, ki bi tožniku zagotavljali varno opravljanje dela.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 48, 48/1, 48/1-2, 49, 49/2, 50, 50/3, 51, 51/1, 51/1-1.
nagrada izvedenca – višina nagrade izvedenca – študij spisa – pisni izvid in mnenje – manj zahtevni pisni izvid – pridobitev podatkov
V skladu z 48. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih pripada izvedencu za študij spisa določena nagrada, ki je odvisna od obsega spisa, vključno s prilogami, ki jih je potrebno proučiti za izdelavo izvida in mnenja. Ovrednotenje pisne izdelave izvedeniškega mnenja je na podlagi 51. člena tega pravilnika odvisna od stopnje zahtevnosti.
Pridobitev tržnih podatkov za oceno vrednosti spornega mejnega prostora je že obseženo v postavki izdelave izvedeniškega mnenja, zato iz tega naslova izvedenec ni upravičen do nagrade.
ZFPPIPP člen 442. ZFPPIPP-A člen 29, 33, 33/2. ZIZ člen 24, 56, 56a.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – ugovor družbenika – odgovornost družbenika za neplačane obveznosti
Sodišče prve stopnje, ki je o ugovoru dolžnice v obravnavanem primeru odločalo na podlagi drugega odstavka 33. člena ZFPPIPP-A, je odločalo na podlagi zakonske določbe, ki je, kolikor se nanaša na dolžnico, v neskladju z Ustavo. Dolžnici je namreč nesporno pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, ki je bila izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi ZFPPIPP-A.
Res je, da bi se obdolženi I.H. lahko odpovedal pričanju v zadevi K 34/2009 vendar se ni, ampak je preden je bil zaslišan kot priča opozorjen v smislu 236. člena ZKP izjavil, da bo pričal. Kljub danemu pravnemu pouku, da mora govoriti resnico, pa se je odločil, da bo v kazenskem postopku krivo izpovedal z namenom, da s krivim pričanjem pomaga E.H., ki je poskušal dobiti od zavarovalnice povrnjeno odškodnino za nastalo škodo na avtomobilu.
umik predloga v nepravdnem postopku – plačilo stroškov
Ker zaradi umika predloga ni prišlo do vsebinske odločitve o spornem pravnem razmerju, se šteje, da je bil predlog nepotreben. Predlagatelja morata zato povrniti stroške, ki so nastali prvemu nasprotnemu udeležencu zaradi sodelovanja v postopku. Nobenega dvoma namreč ni, da so bili ti stroški potrebni za varstvo njegovih pravic.
odsotnost tožeče stranke s poznejšega naroka za glavno obravnavo – umik tožbe – pouk o posledicah izostanka z naroka – vabljenje na narok
Drži sicer, da je bil na poznejši narok vabljen drug tožnikov pooblaščenec - oče, kar je sicer dopustno, saj v primeru, ko ima stranka več pooblaščencev, zadošča, da se pisanje (v obravnavanem primeru ustno vabilo) vroči enemu izmed njih, vendar pa slednji ni bil poučen o posledicah izostanka s tega naroka.
Ker je sodišče prve stopnje z nepravilnim vabljenjem na narok dne 11.4.2012 tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – obremenjena nepremičnina s hipoteko – stroški v postopku zavarovanja – odločitev o stroških
Čeprav so nepremičnine toženca že obremenjene s hipoteko, to še ne pomeni, da je toženec v celoti omejen pri razpolaganju z njimi. Nasprotno pa bi prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin brez dvoma pomenila znaten poseg v lastninska upravičenja toženca. Tak ukrep bi bil tako dopusten zgolj, če bi prevladal tožnikov interes, da bo lahko njegova terjatev poplačana le na takšen način.
Po četrtem odstavku 163. člena ZPP odloči o zahtevi za povrnitev stroškov sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Ker v obravnavani zadevi postopek še ni končan, je za odločitev o stroških pritožbenega postopka (ti so odvisni od uspeha v pravdi) pristojno sodišče prve stopnje, in ne pritožbeno sodišče.
OZ člen 52, 58, 190, 198. ZOR člen 73. ODZ paragraf 481, 521. ZZK-1 člen 6, 8. ZPN člen 5.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi - neupravičena obogatitev - uporabnina - služnost stanovanja - pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja - oblika pogodbe - teorija o realizaciji pravnega posla
V obravnavani zadevi ni izpolnjena temeljna predpostavka za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve, in sicer odsotnost pravnega temelja za bivanje v sporni nepremičnini. Toženka ima namreč veljavni pravni naslov za brezplačno uporabo sporne nepremičnine, in sicer pogodbo o služnosti stanovanja, ki jo je sklenila s tožnikom.
Ker ima v skladu z 249. členom ZPP izvedenec pravico do nagrade in povračila stroškov za izvedeniško delo, pritožnik pa načina odmere stroškov in nagrade eksplicitno ne graja, je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen.
DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061212
ZD člen 21, 104, 104/1, 104/2, 228, 228/2. ZPP člen 224, 224/1, 224/4. ZDen člen 78, 78/1, 78/2, 83.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – tretji dedni red – nastanek dedne pravice – nepopolni posvojenci – vstopna pravica
Dedna pravica se pri običajnem dedovanju pridobi z dnem smrti zapustnika, medtem ko se v zapuščinskem postopku po ZDen pridobi s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. Pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji obstaja le zahtevek za vrnitev nacionaliziranega premoženja denacionalizacijskemu upravičencu, tak zahtevek pa ni v pravnem prometu.
Lastna pravica do dedovanja nepopolnih posvojencev po posvojiteljevih sorodnikih je bila tako po pravnih pravilih ODZ kot po kasnejši pravni ureditvi, veljavni ob uvedbi dedovanja denacionaliziranega premoženja po zapustniku, izključena, upoštevajoč prehodno določbo 228. člena ZD, ki ohranja dedno pravico nepopolnega posvojenca po njegovih (naravnih) sorodnikih, ki ji je dodana dedna pravica po posvojitelju, ne pa tudi po njegovih sorodnikih.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - rok za podajo odpovedi
V primeru nepravočasnega izplačila plač kot v primeru izplačila bistveno nižje plače rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca ne začne teči že v trenutku, ko delavec izve za nepravočasno oz. bistveno nižje izplačilo, ampak po tem, ko zaradi tega opomni delodajalca in obvesti inšpektorja za delo , ter po tem, ko preteče osem dni, v katerih ima delodajalec možnost, da preneha s kršitvami oz. izpolni svoje obveznosti. Če delavec izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi poda pred začetkom teka roka, je odpoved nezakonita in njegov tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka ni utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - ničnost
Tožnik je tožbo za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložil po izteku tridesetdnevnega roka od vročitve odpovedi. V tem delu tožba ni pravočasna in se zavrže. Dopustna pa je tožba v delu, v katerem tožnik uveljavlja ničnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za uveljavljanje ničnosti OZ ne določa roka, v katerem bi bilo treba vložiti tožbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - utemeljen razlog - zagovor - pisna obdolžitev - možnosti za nadaljnjo zaposlitev
Okoliščina, da tožnica ni niti v naknadno podaljšanih rokih pripravila ustreznega finančnega poročila za leto 2007 in finančnega načrta za leto 2008, čeprav bi to lahko storila, pomeni, da tožnica svojega dela ni opravljala pravočasno, strokovno in kvalitetno, zaradi česar ji je tožena stranka utemeljeno podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz naslova nesposobnosti.
nastanek taksne obveznosti – predlog za oprostitev plačila takse – učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila taks
V kolikor predlog za oprostitev plačila (odlog oziroma obročno plačilo) sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje ni vložen hkrati s tožbo, je prepozen.
nastanek taksne obveznosti – nadaljevanje pravdnega postopka iz postopka izvršbe – prispetje spisa k pravdnemu sodišču
Taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane takrat, ko spis prispe k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek.