Res je, da bi se obdolženi I.H. lahko odpovedal pričanju v zadevi K 34/2009 vendar se ni, ampak je preden je bil zaslišan kot priča opozorjen v smislu 236. člena ZKP izjavil, da bo pričal. Kljub danemu pravnemu pouku, da mora govoriti resnico, pa se je odločil, da bo v kazenskem postopku krivo izpovedal z namenom, da s krivim pričanjem pomaga E.H., ki je poskušal dobiti od zavarovalnice povrnjeno odškodnino za nastalo škodo na avtomobilu.
umik predloga v nepravdnem postopku – plačilo stroškov
Ker zaradi umika predloga ni prišlo do vsebinske odločitve o spornem pravnem razmerju, se šteje, da je bil predlog nepotreben. Predlagatelja morata zato povrniti stroške, ki so nastali prvemu nasprotnemu udeležencu zaradi sodelovanja v postopku. Nobenega dvoma namreč ni, da so bili ti stroški potrebni za varstvo njegovih pravic.
zaznamba postopka vzpostavljanja etažne lastnine v zemljiški knjigi – zaznamba spora – smiselna uporaba določb
Po določbi drugega odstavka 15. člena ZVEtL se za zaznambo začetka postopka smiselno (in ne neposredno) uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora. Da je potrebna smiselna uporaba, izhaja že iz dejstva, da se postopek lahko začne po uradni dolžnosti in ne le na predlog. Pritožbena trditev, da naj bi se “smiselna uporaba” nanašala le na postopkovne določbe, že zato nima nobene podlage v zakonu. Nasprotno, za zaznambo začetka postopka vzpostavitve etažne lastnine je bistvena uporaba določb ZZK-1 o učinkih zaznambe spora, kot so določeni v 80. in 81. členu ZZK-1, saj bi bila zaznamba začetka postopka po ZVEtL sicer brez smisla.
Ker je dolžan delodajalec delavcu, ki je v bolniškem staležu, tudi v daljšem obdobju (nad 30 delovnih dni) izplačati nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja, je odločitev sodišča, ki je tožbenemu zahtevku v tem delu ob izpolnjenih pogojih za izdajo zamudne sodbe ugodilo, materialno pravno pravilna.
Za presojo pravočasnosti pritožbe ni bistveno, kdaj je bila sodba tožencu puščena v hišnem predalčniku, pač pa, kdaj je iztekel rok, v katerem bi pisanje moral prevzeti na pošti v kraju svojega stanovanja.
protipravno ravnanje delodajalca – šikaniranje na delovnem mestu
Pravilen je zaključek, da tožnici ni uspelo izkazati takšnega vedenja sodelavcev ali nadrejenih, ki bi pomenilo nadlegovanje na delovnem mestu, tako tudi ne kršitev delodajalca (tožene stranke) glede varovanja dostojanstva delavca (tožnice) pri delu.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi smel izvedenec izvesti ogled le v navzočnosti obeh strank. Res je sicer, da je treba tudi stranki, ki ima v pravdi pooblaščenca, omogočiti, da osebno sodeluje pri dokazovanju z izvedencem, razen takrat, ko to glede na naravo izvedenskega mnenja ni izvedljivo ali ni primerno. Čeprav tožnik (doslej) te možnosti ni imel, pa njegov pritožbeni dvom o dokazni vrednosti izdelanega izvedenskega mnenja nima nobenega vpliva na odmero in plačilo izvedenine.
plačilo sodne takse za pritožbo – uporaba ZST-1 – končanje pravde
Sodišče prve stopnje se je pri presoji sporne taksne obveznosti pravilno oprlo na prehodno določbo 39. člena ZST-1, po kateri se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Zmotno pa je stališče izpodbijanega sklepa, da se je pravda v tej zadevi že pravnomočno končala. S sodbo z dne 25.10.2010 je bilo namreč odločeno le o glavni stvari, ne pa tudi o stroških postopka. Ti so res stranska terjatev, vendar so del tožbenega predloga. Dokler ni odločeno o celotnem tožbenem zahtevku, postopek ni zaključen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - rok za podajo odpovedi
V primeru nepravočasnega izplačila plač kot v primeru izplačila bistveno nižje plače rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca ne začne teči že v trenutku, ko delavec izve za nepravočasno oz. bistveno nižje izplačilo, ampak po tem, ko zaradi tega opomni delodajalca in obvesti inšpektorja za delo , ter po tem, ko preteče osem dni, v katerih ima delodajalec možnost, da preneha s kršitvami oz. izpolni svoje obveznosti. Če delavec izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi poda pred začetkom teka roka, je odpoved nezakonita in njegov tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka ni utemeljen.
ZDR člen 7, 7/2, 126. Kolektivna pogodba gradbene dejavnosti člen 38.
plača - del plače za delovno uspešnost - splošni akt - in favorem laboratoris
Tožena stranka v splošni akt ni smela vnesti določb glede dela plače za delovno uspešnost, ki so manj ugodne za delavce od določb zakona oz. kolektivne pogodbe. Takšne določbe splošnega akta se ne morejo uporabiti in ne smejo predstavljati podlage za znižanje plače.
OZ člen 52, 58, 190, 198. ZOR člen 73. ODZ paragraf 481, 521. ZZK-1 člen 6, 8. ZPN člen 5.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi - neupravičena obogatitev - uporabnina - služnost stanovanja - pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja - oblika pogodbe - teorija o realizaciji pravnega posla
V obravnavani zadevi ni izpolnjena temeljna predpostavka za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve, in sicer odsotnost pravnega temelja za bivanje v sporni nepremičnini. Toženka ima namreč veljavni pravni naslov za brezplačno uporabo sporne nepremičnine, in sicer pogodbo o služnosti stanovanja, ki jo je sklenila s tožnikom.
začasna odredba – nevarnost - onemogočanje ali oteževanje uveljavitve terjatve tožeče stranke – obremenitev nepremičnin
Četudi je tožena stranka nepremičnini obremenila po nastanku obveznosti iz pogodbe z dne 2.7.2008 ter četudi je njen tekoči račun blokiran od 21.6.2010, kar je dve leti po nastanku obveznosti, to še niso okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da tožena stranka s svojimi ravnanji deluje v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve terjatve tožeče stranke. Konkretnih trditev, iz katerih bi izhajalo, da tožena stranka razpolaga s svojim premoženjem prav v navedeno smer, tožeča stranka ni navedla.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodno varstvo - sodna razveza - tožbeni zahtevek
Glede na datum prenehanja delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi za določen čas, je tožbeni zahtevek za transformacijo v delovno razmerje za nedoločen čas postavljen prepozno, to je po izteku 30-dnevnega roka od prenehanja delovnega razmerja oz. izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas, zato je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo.
Tožniku je predhodno že prenehalo delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, zato reintegracija v času odločanja ni več mogoča, zaradi česar tožniku tudi ne pripada odškodnina po določilih 118. člena ZDR.
vračunanje darila v dedni delež – zahteva za vračunanje – materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku
Ker gre pri zahtevi pritožnikov za določno in obrazloženo zahtevo za vračunanje darila v dedni delež sodediča, ki sta jo pritožnika podala pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, je pritožbeno sodišče utemeljenima pritožbama ugodilo. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje obravnavati zahtevo za vračunanje in odločiti skladno z določbami ZD, pri čemer naj upošteva, da je materialno procesno vodstvo v zapuščinskih postopkih glede na določbo 165. člena ZD še posebej poudarjeno.
vknjižba lastninske pravice – etažna lastnina – posamezni del – sporazum etažnih lastnikov
Posamezen del stavbe v etažni lastnini, sam, brez solastniškega deleža na skupnih delih in napravah ne more biti predmet lastninske pravice. Vpis novega etažnega dela pri že obstoječi stavbi torej vpliva na že vpisano etažno lastnino, zato ni mogoč vpis brez ustreznega sporazuma etažnih lastnikov.
zamudna sodba - plača - regres za letni dopust - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazi
V pritožbi predloženih dokazov (pogodbe o zaposlitvi, plačilnih list) ni mogoče upoštevati, saj se zamudna sodba, s katero je ugodeno tožbenemu zahtevku za plačilo neizplačanih plač in regresa za letni dopust, ne more izpodbijati iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
nastanek taksne obveznosti – nadaljevanje pravdnega postopka iz postopka izvršbe – prispetje spisa k pravdnemu sodišču
Taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane takrat, ko spis prispe k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek.
nastanek taksne obveznosti – predlog za oprostitev plačila takse – učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila taks
V kolikor predlog za oprostitev plačila (odlog oziroma obročno plačilo) sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje ni vložen hkrati s tožbo, je prepozen.
SPZ člen 49. ZD člen 32, 32/1, 32/2. ZPP člen 185, 185/7, 286, 286/1, 283/2, 286.a. ZZK-1C člen 40, 40/1, 40/1-3. ZZZDR člen 124, 124/1, 133.
pravočasno navajanje dejstev - pogoji za opravo naroka - preložitev naroka - dodatni rok za vložitev pripravljalne vloge - ugovor zastaranja - vlaganje v nepremičnino - verzijski zahtevek - izločitev prispevka iz zapuščine - dovolitev spremembe tožbe - pridobitev lastninske pravice z vlaganji - povrnitev stroškov odkrbe
Tožnik je navedbe po prvem naroku za glavno obravnavo 12. 5. 2009, kljub določbi prvega odstavka 286. člena ZPP, po kateri mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa potrebna dejstva in ponuditi dokaze, podal še pravočasno v prvi pripravljalni vlogi, vloženi 3. 9. 2009. Pred prvim narokom mu ni bila pravočasno vročena pripravljalna vloga toženk, zato niso bili izpolnjeni vsi pogoji za opravo prvega naroka in bi imel pravico zahtevati njegovo preložitev, vendar mu je sodišče, namesto preložitve naroka, dovolilo vložiti pripravljalno vlogo. Tega ni storil v roku 15 dni, vendar je bistveno, da je vlogo vložil pred naslednjim narokom za glavno obravnavo.
stroški odvoza poškodovanega vozila – naročnik storitve – plačnik storitve – prometna nesreča – ovire v cestnem prometu
Kljub temu, da odvoza poškodovanega vozila ni naročila tožena stranka, temveč policija, krije skladno s 6. odstavkom 123. člena ZVCP-1 in ob izpolnjevanju pogojev iz 5. odstavka toženec stroške odvoza.