izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodno varstvo - sodna razveza - tožbeni zahtevek
Glede na datum prenehanja delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi za določen čas, je tožbeni zahtevek za transformacijo v delovno razmerje za nedoločen čas postavljen prepozno, to je po izteku 30-dnevnega roka od prenehanja delovnega razmerja oz. izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas, zato je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo.
Tožniku je predhodno že prenehalo delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, zato reintegracija v času odločanja ni več mogoča, zaradi česar tožniku tudi ne pripada odškodnina po določilih 118. člena ZDR.
umik predloga v nepravdnem postopku – plačilo stroškov
Ker zaradi umika predloga ni prišlo do vsebinske odločitve o spornem pravnem razmerju, se šteje, da je bil predlog nepotreben. Predlagatelja morata zato povrniti stroške, ki so nastali prvemu nasprotnemu udeležencu zaradi sodelovanja v postopku. Nobenega dvoma namreč ni, da so bili ti stroški potrebni za varstvo njegovih pravic.
DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061212
ZD člen 21, 104, 104/1, 104/2, 228, 228/2. ZPP člen 224, 224/1, 224/4. ZDen člen 78, 78/1, 78/2, 83.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – tretji dedni red – nastanek dedne pravice – nepopolni posvojenci – vstopna pravica
Dedna pravica se pri običajnem dedovanju pridobi z dnem smrti zapustnika, medtem ko se v zapuščinskem postopku po ZDen pridobi s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. Pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji obstaja le zahtevek za vrnitev nacionaliziranega premoženja denacionalizacijskemu upravičencu, tak zahtevek pa ni v pravnem prometu.
Lastna pravica do dedovanja nepopolnih posvojencev po posvojiteljevih sorodnikih je bila tako po pravnih pravilih ODZ kot po kasnejši pravni ureditvi, veljavni ob uvedbi dedovanja denacionaliziranega premoženja po zapustniku, izključena, upoštevajoč prehodno določbo 228. člena ZD, ki ohranja dedno pravico nepopolnega posvojenca po njegovih (naravnih) sorodnikih, ki ji je dodana dedna pravica po posvojitelju, ne pa tudi po njegovih sorodnikih.
Ker je dolžan delodajalec delavcu, ki je v bolniškem staležu, tudi v daljšem obdobju (nad 30 delovnih dni) izplačati nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja, je odločitev sodišča, ki je tožbenemu zahtevku v tem delu ob izpolnjenih pogojih za izdajo zamudne sodbe ugodilo, materialno pravno pravilna.
ZPP člen 318. ZDR člen 184. OZ člen 131, 150, 179. ZMZPP člen 30.
zamudna sodba - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - uporaba slovenskega prava
Sodišče prve stopnje je za presojo odškodninske odgovornosti tožene stranke (delodajalca) pravilno uporabilo slovensko pravo, čeprav se je tožnik (delavec) poškodoval na gradbišču v Italiji. Tožnik se je poškodoval pri opravljanju dela po pogodbi o zaposlitvi, ki je bila sklenjena v Republiki Sloveniji po slovenskem pravu. Na podlagi tega je treba šteti, da je v presojani zadevi podana tesnejša zveza s slovenskim pravom.
Ker ima v skladu z 249. členom ZPP izvedenec pravico do nagrade in povračila stroškov za izvedeniško delo, pritožnik pa načina odmere stroškov in nagrade eksplicitno ne graja, je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen.
nastanek taksne obveznosti – predlog za oprostitev plačila takse – učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila taks
V kolikor predlog za oprostitev plačila (odlog oziroma obročno plačilo) sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje ni vložen hkrati s tožbo, je prepozen.
ZDR člen 7, 7/2, 126. Kolektivna pogodba gradbene dejavnosti člen 38.
plača - del plače za delovno uspešnost - splošni akt - in favorem laboratoris
Tožena stranka v splošni akt ni smela vnesti določb glede dela plače za delovno uspešnost, ki so manj ugodne za delavce od določb zakona oz. kolektivne pogodbe. Takšne določbe splošnega akta se ne morejo uporabiti in ne smejo predstavljati podlage za znižanje plače.
začasna odredba – nevarnost - onemogočanje ali oteževanje uveljavitve terjatve tožeče stranke – obremenitev nepremičnin
Četudi je tožena stranka nepremičnini obremenila po nastanku obveznosti iz pogodbe z dne 2.7.2008 ter četudi je njen tekoči račun blokiran od 21.6.2010, kar je dve leti po nastanku obveznosti, to še niso okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da tožena stranka s svojimi ravnanji deluje v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve terjatve tožeče stranke. Konkretnih trditev, iz katerih bi izhajalo, da tožena stranka razpolaga s svojim premoženjem prav v navedeno smer, tožeča stranka ni navedla.
javni uslužbenec - vojak - plača - prevedba plače - dejansko delo
Dejstvo, da delavci na isti dolžnosti (delovnem mestu) prejemajo različno plačo, še ni v nasprotju z načelom enakosti oz. s principom enakega plačila za enako delo. Razlika v plači je lahko posledica različnih okoliščin, tudi tega, koliko časa določen delavec že opravlja delo na dolžnosti (delovnem mestu).
Za presojo pravočasnosti pritožbe ni bistveno, kdaj je bila sodba tožencu puščena v hišnem predalčniku, pač pa, kdaj je iztekel rok, v katerem bi pisanje moral prevzeti na pošti v kraju svojega stanovanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - rok za podajo odpovedi
V primeru nepravočasnega izplačila plač kot v primeru izplačila bistveno nižje plače rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca ne začne teči že v trenutku, ko delavec izve za nepravočasno oz. bistveno nižje izplačilo, ampak po tem, ko zaradi tega opomni delodajalca in obvesti inšpektorja za delo , ter po tem, ko preteče osem dni, v katerih ima delodajalec možnost, da preneha s kršitvami oz. izpolni svoje obveznosti. Če delavec izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi poda pred začetkom teka roka, je odpoved nezakonita in njegov tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka ni utemeljen.
OZ člen 52, 58, 190, 198. ZOR člen 73. ODZ paragraf 481, 521. ZZK-1 člen 6, 8. ZPN člen 5.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi - neupravičena obogatitev - uporabnina - služnost stanovanja - pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja - oblika pogodbe - teorija o realizaciji pravnega posla
V obravnavani zadevi ni izpolnjena temeljna predpostavka za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve, in sicer odsotnost pravnega temelja za bivanje v sporni nepremičnini. Toženka ima namreč veljavni pravni naslov za brezplačno uporabo sporne nepremičnine, in sicer pogodbo o služnosti stanovanja, ki jo je sklenila s tožnikom.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - ničnost
Tožnik je tožbo za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložil po izteku tridesetdnevnega roka od vročitve odpovedi. V tem delu tožba ni pravočasna in se zavrže. Dopustna pa je tožba v delu, v katerem tožnik uveljavlja ničnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za uveljavljanje ničnosti OZ ne določa roka, v katerem bi bilo treba vložiti tožbo.
odsotnost tožeče stranke s poznejšega naroka za glavno obravnavo – umik tožbe – pouk o posledicah izostanka z naroka – vabljenje na narok
Drži sicer, da je bil na poznejši narok vabljen drug tožnikov pooblaščenec - oče, kar je sicer dopustno, saj v primeru, ko ima stranka več pooblaščencev, zadošča, da se pisanje (v obravnavanem primeru ustno vabilo) vroči enemu izmed njih, vendar pa slednji ni bil poučen o posledicah izostanka s tega naroka.
Ker je sodišče prve stopnje z nepravilnim vabljenjem na narok dne 11.4.2012 tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo.
ZFPPIPP člen 400, 400/4, 400/5, 401, 401/1, 401/1-2, 407, 407/1.
osebni stečaj - odpust obveznosti – preizkusno obdobje
Sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti, je mogoče izdati po prvem odstavku 407. člena ZFPPIPP šele po poteku preizkusnega obdobja. Le-to po petem odstavku 400. člena ZFPPIPP ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. To pa pomeni, da odpusta obveznosti dolžnik ne more doseči brez njegovega prizadevanja za vsaj delno poplačilo upnikov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - pravica do obrambe - rok za podajo odpovedi
Tožnica se je skladno s pogodbo o zaposlitvi dolžna vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja, delodajalcu materialno ali moralno škodujejo oz. bi mu utegnila škodovati. Med takšnimi ravnanji sta tudi zloraba položaja in prekoračitev pooblastil, za kar je šlo v konkretnem primeru, ko je tožnica sicer imela pooblastilo za dostop do evidence, vendar je do nje dostopala in pregledovala podatke brez razloga, ki bi bil povezan z njenim delom (s podatki se ni seznanila zaradi opravljanja delovnih nalog). To pa predstavlja zlorabo oz. prekoračitev pooblastil, zaradi katere ji je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
zamudna sodba - plača - regres za letni dopust - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazi
V pritožbi predloženih dokazov (pogodbe o zaposlitvi, plačilnih list) ni mogoče upoštevati, saj se zamudna sodba, s katero je ugodeno tožbenemu zahtevku za plačilo neizplačanih plač in regresa za letni dopust, ne more izpodbijati iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
SPZ člen 49. ZD člen 32, 32/1, 32/2. ZPP člen 185, 185/7, 286, 286/1, 283/2, 286.a. ZZK-1C člen 40, 40/1, 40/1-3. ZZZDR člen 124, 124/1, 133.
pravočasno navajanje dejstev - pogoji za opravo naroka - preložitev naroka - dodatni rok za vložitev pripravljalne vloge - ugovor zastaranja - vlaganje v nepremičnino - verzijski zahtevek - izločitev prispevka iz zapuščine - dovolitev spremembe tožbe - pridobitev lastninske pravice z vlaganji - povrnitev stroškov odkrbe
Tožnik je navedbe po prvem naroku za glavno obravnavo 12. 5. 2009, kljub določbi prvega odstavka 286. člena ZPP, po kateri mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa potrebna dejstva in ponuditi dokaze, podal še pravočasno v prvi pripravljalni vlogi, vloženi 3. 9. 2009. Pred prvim narokom mu ni bila pravočasno vročena pripravljalna vloga toženk, zato niso bili izpolnjeni vsi pogoji za opravo prvega naroka in bi imel pravico zahtevati njegovo preložitev, vendar mu je sodišče, namesto preložitve naroka, dovolilo vložiti pripravljalno vlogo. Tega ni storil v roku 15 dni, vendar je bistveno, da je vlogo vložil pred naslednjim narokom za glavno obravnavo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – DRUŠTVA – POLITIČNE STRANKE - POPRAVA KRIVIC
VSM0021400
URS člen 15, 15/3, 35, 39. OZ člen 148, 148/1, 179, 179/1. ZDru člen 2. ZDru-1 člen 5. ZPP člen 72, 72/3, 72/5, 72/6, 108, 350, 350/2, 353, 358.
razžalitev časti in dobrega imena – objava članka - odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodninska odgovornost društva
O morebitni odškodninski odgovornosti društva je tako pri ugotavljanju krivde tožene stranke potrebno presoditi, ali je tožena stranka ravnala z zadostno skrbnostjo glede resničnosti in točnosti zapisa v spornem članku.