stroški odvoza poškodovanega vozila – naročnik storitve – plačnik storitve – prometna nesreča – ovire v cestnem prometu
Kljub temu, da odvoza poškodovanega vozila ni naročila tožena stranka, temveč policija, krije skladno s 6. odstavkom 123. člena ZVCP-1 in ob izpolnjevanju pogojev iz 5. odstavka toženec stroške odvoza.
nujna pot - določitev nujne poti - širina nujne poti – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga
Pritožbeni očitki so utemeljeni glede širine dovoljene nujne poti. Zakaj naj bi bila za hojo in vožnjo z osebnimi vozili potrebna širina 3,5 metra, s strani predlagateljev nikoli ni bilo konkretno pojasnjeno (kljub tem da sta se prav na to in pa okoliščino, da naj bi tako široka pot odstopala od običajne širine predlaganih nujnih poti, nasprotna udeleženca na naroku izrecno opozorila).Glede na vsebino ustanovljene nujne poti (ki naj bi bila namenjena hoji in vožnji z osebnimi vozili) bo povsem primerna širine nujne poti 2,7 m.
kršitev materialnih določb zakona – preverjanje psihofizičnega stanja udeleženca v prometu – preizkus zaradi vožnje pod vplivom mamil – prisotnost mamil v organizmu
Dejstvo je, da je bil vzorec substance registriran le v urinu, ne pa v krvi in da navodila za uporabo tega zdravila ne pomenijo absolutne prepovedi za udeležbo v cestnem prometu. Vendar pa je prisotnost prepovedanih substanc mogoče ugotavljati, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, tudi na podlagi ostalih dokazov, ki jih je sodišče prve stopnje dokazno pravilno ocenilo, ne le na podlagi odvzetega vzorca urina.
Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, vendar je trditveno in dokazno breme v konkretnem primeru na toženi stranki, ki v pritožbi trdi, da ji je bil sklep z dne 21. 2. 2012 vročen 27. 2. 2012 in ne 24. 2. 2012, kot to izhaja iz vročilnice.
ustavitev izvršbe – izvršba na podlagi verodostojne listine – zavrženje predloga za izvršbo – neuspešna vročitev – postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča – predlog za postavitev začasnega zastopnika
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki dolžniku še niti ni bil vročen, ni mogel postati pravnomočen. Ustavitev izvršbe, ki se še ni začela opravljati, je prenagljena in ne more pomeniti konca tega postopka. Postopek bi bil z ustavitvijo izvršbe lahko končan le v primeru pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ali pa v primeru njegove razveljavitve in zavrženja predloga ob smiselni uporabi določb ZPP, ki se nanašajo na postopek v zvezi s plačilnim nalogom.
Glede na to, da so bile v tem postopku že izčrpane zakonske možnosti v zvezi z ugotavljanjem prebivališča dolžnika, bo moral upnik, če bo vztrajal pri predlogu za izvršbo, v primernem roku, ki ga bo ponovno določilo sodišče, bodisi sam poiskati in sodišču sporočiti naslov dejanskega prebivališča dolžnika, na katerem bo mogoča vročitev sklepa o izvršbi, bodisi predlagati postavitev začasnega zastopnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068741
ZPP člen 356, 443, 443/1 OZ člen 10, 131, 131/1.
spor majhne vrednosti – neposlovna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – nedopustno ravnanje – prepoved povzročanja škode
Po določilu 10. člena OZ se je vsak dolžan vzdržati ravnanja (storitve ali opustitve), s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. To določilo vsebuje kot standard takšno skrbno in pazljivo postopanje in vedenje, ki je potrebno, da se odvrne možna povzročitev škode drugim. Če se ugotovi, da ravnanje ni bilo takšno, če torej ni bila uporabljena zahtevana skrbnost, je bila navedena norma kršena, oziroma je bila izpolnjena protipravnost kot predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti.
vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe – pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – faza oprave izvršbe – ustavitev postopka izvršbe – ločitvena pravica
Kadar sklep o izvršbi na podlagi verodostojne postane pravnomočen preden se nad dolžnikom začne stečajni postopek, mora sodišče prve stopnje uporabiti določbo 132. člena ZFPPIPP.
napake izvršenega dela – pogodba o delu – grajanje napak
Tožena stranka ni dokazala, da je zatrjevane napake pri tožeči stranki pravočasno (če sploh) grajala, zato je pritožbeno vztrajanje pri postavitvi izvedenca ustrezne stroke, ki bi se do narave zatrjevanih napak opredelil, neutemeljeno.
Iz listinskih prilog tega spisa in spisa izhaja, da teh listin tožnica ni ne sestavila, ne izpolnila, ne pridobila, oziroma tožnica nasprotnega ni dokazala. Sodišče je nadalje pravilno obrazložilo, da zgolj proučitev teh listin ni samostojna storitev, ki bi v skladu s tar. št. 39 OT utemeljevala odmero nagrade tožnici. Tožnica je namreč te listine proučila v zvezi z zastopanjem tožencev v omenjeni pravdni zadevi. Enako velja za sestanke s strankami – toženci, saj iz izvedenih dokazov izhaja, da so bili ti opravljeni v zvezi s pravdno zadevo, torej ne gre za samostojno storitev v smislu tar. št. 39 OT, ki ne bi bila zajeta že v drugih tar. št. OT.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068732
OZ člen 131, 179, 179/1, 179/2, 182.
povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – zidanje odškodninskih zahtevkov – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča – prispevek oškodovanca
Iz istega škodnega dogodka izvirajoče posledice ni mogoče dvakrat ali večkrat upoštevati kot okoliščino ob odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo – torej hkrati ob odmeri odškodnine za dve ali več relativno samostojnih oblik pravno priznane nepremoženjske škode. Ena oblika nepremoženjske škode sicer lahko preide v drugo obliko ob identičnem vzroku za njen nastanek, vendar ko pride do takega prehoda, je končna posledica upoštevna le pri odmeri odškodnine za transformirano obliko nastale nepremoženjske škode.
spor majhne vrednosti – razpis naroka na zahtevo stranke – sodba na podlagi odpovedi
Če je tožeča stranka v postopku v sporih majhne vrednosti zahtevala izvedbo naroka, pa nanj, čeprav je bila v redu vabljena, ne pride, izda sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 454. člena ZPP sodbo na podlagi odpovedi, če so izpolnjeni pogoji iz 317. člena ZPP.
začasna odredba za zavarovanje nedenarnih terjatev – regulacijska začasna odredba – pogoji za začasno odredbo - verjetnost terjatve – odklop vode
Ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo sodišče izda, če upnik izkaže verjeten obstoj terjatve in hkrati potrebnost odredbe, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ali pa, če izkaže, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.
izostanek z naroka – ločeno obravnavanje zahtevka iz nasprotne tožbe
Ker tožeča stranka nobene od pravno relevantnih okoliščin, to je, da je bila na narok pravilno vabljena ter da na narok nobena od strank ni pristopila, v pritožbi niti ne zatrjuje, so vse ostale pritožbene navedbe brezpredmetne. Odločitev ali bo zadevi po tožbi in nasprotni tožbi obravnavalo ločeno ali združeno, je v popolni diskreciji sodišča in zaključka v izpodbijanem sklepu ne more spremeniti.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjeten izkaz terjatve – subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve
Trditve tožeče stranke o obstoječi obremenjenosti premoženja druge tožene stranke ne izkazujejo subjektivnega ravnanja druge tožene stranke v smeri onemogočanja izpolnitve predmetne obveznosti. Zato pritožbeno ponavljanje teh trditev ni upoštevno, saj iz njih izhaja le slabo finančno stanje druge tožene stranke oziroma njena prezadolženost, kar pa ni mogoče šteti za razlog subjektivne nevarnosti.
Na podlagi sklenjene pogodbe o zavarovanju civilne odgovornosti je tožena stranka odgovorna tožniku za škodo, saj je podana odškodninska odgovornost njenega zavarovanca.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061151
ZFPPIPP člen 350, 350/2, 350/3, 351, 351/2, 442, 442/1, 442/1-1, 442/6, 443, 443/1, 443/2, 443/6. ZIZ člen 24, 24/4. ZPP člen 205.
stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe – uveljavitev zahtevkov do družbenikov izbrisane pravne osebe – predlog za nadaljevanje izvršbe
Z začetkom stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe preneha pravica upnikov uveljavljati zahtevke proti družbeniku izbrisane pravne osebe, pravico do uveljavljanja teh zahtevkov pa pridobi upravitelj za račun stečajne mase.
varstvo sorodnih pravic – pravice proizvajalcev fonogramov – javno priobčevanje fonogramov – dolžnost mesečnega poročanja o obsegu javnega priobčevanja fonogramov – civilna kazen – nedoločen zahtevek – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – sklepčnost – nasprotje med trditvami in dokazi
Določnost tožbenega zahtevka je procesna predpostavka za njegovo (meritorno) obravnavo. Zakonska ureditev, v skladu s katero je v domeni sodišča, da presodi utemeljenost civilne kazni glede na vse okoliščine primera, tožeče stranke ne odvezuje procesne dolžnosti, da tudi v tem delu oblikuje ustrezen, konkretno opredeljen zahtevek, kar v primeru denarne terjatve terja navedbo določenega zneska denarja.
Presoja pogoja po 4. točki prvega odstavka 318. člena ZPP ne sme pomeniti ugotavljanja, ali predložena dokazila dokazujejo resničnost zatrjevanih dejstev. Če zatrjevano dejstvo ni v nasprotju z dokazom, je nepomembno, kakšne narave je predloženi dokaz in ali je zadosten. Tudi če je tak dokaz, ki ni v nasprotju z dejstvi, pomanjkljiv in v kontradiktornem postopku ne bi zadostoval za utemeljenost zahtevka, tega ni mogoče šteti kot razlog za zavrnitev izdaje zamudne sodbe.
začasna odredba na prepoved odsvojitve ali obremenitve poslovnega deleža – nezakonitost pogodbe - financiranje nakupa poslovnega deleža
Tožeča stranka ni izkazala, da bi bila izpodbijana pogodba nezakonita, saj ni izkazala zatrjevanega dejstva nedovoljene finančne asistence 1. tožene stranke, pri prodaji poslovnega deleža v 5. toženi stranki. Sodišče prve stopnje je ob izrecnem nasprotovanju toženih strank, pravilno ugotovilo, da 1. tožena stranka ni 2. toženi stranki financirala nakupa poslovnega deleža v 5. toženi stranki z zagotovitvijo posojila, predujma ali česa podobnega.