nova odmera pokojnine – pravnomočno priznana pokojnina
Tožniku je bila z odločbo, izdano v letu 2005, pravnomočno priznana in odmerjena pravica do starostne pokojnine. Zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine v letu 2008, pri kateri naj se upošteva znesek lastninskega certifikata, je toženec pravilno zavrgel, ker je bilo o pravici do starostne pokojnine že pravnomočno odločeno. Sodba sodišča o tem, da se lastninski certifikati pod določenimi pogoji lahko vštejejo v pokojninsko osnovo, ni obnovitveni razlog, zato pogoji za obnovo postopka niso izpolnjeni.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 296, 296/5.
oprostitev plačila sodne takse – začetek stečajnega postopka – prijava terjatve za plačilo sodne takse – prepozen predlog za oprostitev plačila
Taksa za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, nastane ob vložitvi tožbe, če ni v zakonu ali taksni tarifi določeno drugače. Pri tem iz zakona ne izhaja, da bi nastanek taksne obveznosti vezal na vložitev tožbe pred pristojnim sodiščem.
ZZZPB člen 68, 70, 70/3. Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti člen 20.
brezposelna oseba – izbris iz evidence – aktivna politika zaposlovanja
Tožnik, ki je podpisal zaposlitveni načrt, se je prenehal udeleževati delavnic aktivne politike zaposlovanja. Toženec ga je zaradi neizpolnjevanja obveznosti, določenih s pogodbo o vključitvi v program aktivne politike, utemeljeno izbrisal iz evidence brezposelnih oseb.
Tožnice, ki ni zmožna opravljati dela šivilje II, s polnim delovnim časom pa je zmožna opravljati drugo ustrezno delo z omejitvami, ni mogoče razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti in ji priznati pravice do invalidske pokojnine, niti ji kot invalidu III. kategorije ni mogoče priznati pravice do dela v skrajšanem delovnem času, kot to neutemeljeno uveljavlja, temveč se jo razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami.
Tožnik kot invalid III. kategorije (zmožen je opravljati lažja fizična dela, brez zahteve po stoječem delu ali dolgotrajnem sedenju, z možnostjo razgibanja in fizične sprostitve) nima pravice do invalidske pokojnine, ker ob nastanku invalidnosti ni dopolnil 63 let.
ZZVZZ člen 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
bolniški stalež – skrajšani delovni čas
Tožnik je bil v spornem obdobju zmožen za delo v skrajšanem delovnem času, zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za poln delovni čas neutemeljen.
pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Tožnikovo delo vzdrževalca in vodje oddelka za projektiranje, ki je bilo opravljeno izven delovnega časa zaradi nujnega popravila strojev in spremembe tehnologij, je bilo nujno, izjemno in nepredvidljivo in kot takšno poseben delovni pogoj, zato se plačilo za to (nadurno) delo všteje v pokojninsko osnovo.
lastnost zavarovanca – samozaposleni – dobiček iz dejavnosti – minimalna plača
Tožnik kot samostojni podjetnik posameznik v spornem obdobju od 1. 10. 2007 do 30. 9. 2008 ni dosegel dobička iz dejavnosti, ki bi presegal letni znesek minimalne plače, zato nima lastnosti zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
nagrada izvedenca – izjemno zahtevno mnenje - zelo zahtevno mnenje
Z ovrednotenjem mnenja kot zelo zahtevnega je sodišče ustrezno upoštevalo vse okoliščine, s katerimi pritožnik utemeljuje stališče, da gre za izjemno zahtevno mnenje. Kot že izraz pove, je umestitev med izjemno zahtevna mnenja redka. Gre za najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, ko je na primer treba odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je na primer potrebno pritegniti k izdelavi mnenja tudi strokovnjake z drugih področij ali preštudirati ogromno dodatne literature. Okoliščine, ki jih je navedel pritožnik, utemeljujejo oceno, da je bila izdelava mnenja zelo – ne pa izjemno – zahtevna.
stranke zapuščinskega postopka - udeleženci zapuščinskega postopka - pravica upnika do pritožbe zoper sklep o dedovanju - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - zapuščina brez dedičev - prehod zapuščine v državno last
Zapustnikov upnik lahko svojo pravico iz materialnega razmerja uveljavi s tožbo tudi v primeru ugotovitve zapuščinskega sodišča, da zapuščine ni.
Obstoj sklepa o dedovanju oz. prehodu zapuščine brez dediča v državno last ni pogoj za tožbo upnika, kajti zapustnikova obveznost in s tem pasivna legitimacija za pravdo sta prešla na dediča oz. državo ipso facto v trenutku smrti zapustnice.
stiki – pogostost stikov – varstvo in vzgoja – primernost posameznega starša – preživnina za otroka – porazdelitev preživninskega bremena
Tak režim stikov, po katerem bi bil otrok, vzeto skupaj v mesečnem obdobju, pri vsakem od staršev polovico časa, čeprav ga je sodišče dodelilo tožniku v varstvo in vzgojo, bi prišel v poštev le, če bi obstajale okoliščine, ki so zelo blizu okoliščinam, ko oba starša obdržita varstvo in vzgojo otrok oziroma, ko gre za skupno skrbništvo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlogi o odločilnih dejstvih – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – obrazložitev odločbe
Podana je absolutno bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje v sodbi, izdani v novem sojenju, ni opredelilo do vseh odločilnih dejstev, ampak se je le sklicevalo na obrazložitev iz sklepa pritožbenega sodišča, s katerim je bila prva sodba razveljavljena. Kadar je sodba razveljavljena, jo je potrebno v celoti napisati na novo in se opredeliti do vseh očitanih kršitev, ki so predmet izredne odpovedi, sicer pomanjkljive sodbe ni mogoče preizkusiti.
prekinitev postopka – možnost sklenitve sodne poravnave
Ker je tožena stranka še pred izdajo izpodbijanega sklepa sodišče obvestila, da zaradi zavračanja tretjega tožnika za sklenitev poravnave, možnosti za sklenitev slednje ne vidi več, s čimer vprašanje koristnosti sklenitve sodne poravnave za mladoletnega prvega tožnika v tej fazi postopka ni več aktualno oziroma je odpadel razlog zaradi katerega bi sicer sodišče postopek lahko prekinilo.
Tožnik, ki je s pristopno izjavo pristopil k že sklenjeni pogodbi za kolektivno nezgodno zavarovanje, je bil dolžan v pogledu seznanitve s pogoji, pod katerimi je bila le-ta sklenjena, pokazati ustrezno skrbnost. Če je ravnal neskrbno in je k pogodbi pristopil, ne da bi se seznanil z njeno (celotno) vsebino, to ne more imeti za posledico, da ga splošni pogoji ne zavezujejo.
ZDR člen 31, 32, 35, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. ZJU člen 24, 25, 39. KZ-1 člen 251, 259.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - komisija za pritožbe iz delovnega razmerja - dokončna odločba - vročanje - pravnomočna sodba - obnova postopka
Dejstvo, da komisija za pritožbe iz delovnega razmerja ne odloči v zakonsko postavljenem roku, ne pomeni, da je sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi nezakonit.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - upoštevanje prepoznega ugovora zastaranja
Procesne kršitve, ki naj bi jih sodišče prve stopnje zagrešilo po trditvah tožeče stranke (upoštevanje prepoznega ugovora zastaranja), so relativne narave in glede na določbo prvega odstavka 458. člena ZPP niso dopusten pritožbeni razlog v postopkih v sporih majhne vrednosti.
zamudna sodba – obrazložitev zamudne sodbe – materialno pravo
Kar zadeva uporabo prava, je pri sojenju v zamudnem postopku sodišče v enakem položaju kot pri izdaji kontradiktorne sodbe. To pomeni, da mora biti iz obrazložitve zamudne sodbe mogoče jasno in nedvoumno ugotoviti, katera so tista pravnorelevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo v podlago svoje odločitve, ter na katero pravno normo je oprlo svojo odločitev. Šele takšni razlogi namreč omogočajo presojo pravilnosti materialnega sklepa (conclusio).