ZFPPIPP člen 224, 245, 355, 383,389. ZPP člen 192, 318.
postopek osebnega stečaja – stroški obratovanja in vzdrževanja najetega stanovanja – zamudna sodba - eventualno sosporništvo
Pritožba utemeljeno opozarja na naravo vtoževane terjatve, ki so obratovalni stroški v zvezi z najemom stanovanja fizične osebe, nad katero se sicer vodi postopek osebnega stečaja, vendar pa je terjatev nastala po začetku stečajnega postopka in utemeljeno opozarja na to, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da fizična oseba, nad katero se vodi stečajni postopek ohrani poslovno (in s tem pravdno sposobnost) za tiste stroške, ki jih je fizična oseba dolžna plačevati iz premoženja, ki je izvzeto iz stečajne mase in zato ni zadosti pretehtalo, ali so vtoževani obratovalni stroški v zvezi z najemom stanovanja strošek stečajnega postopka ali pa strošek fizične osebe neposredno, ki stanovanje uporablja.
nova odmera pokojnine – pravnomočno priznana pokojnina
Tožniku je bila z odločbo, izdano v letu 2005, pravnomočno priznana in odmerjena pravica do starostne pokojnine. Zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine v letu 2008, pri kateri naj se upošteva znesek lastninskega certifikata, je toženec pravilno zavrgel, ker je bilo o pravici do starostne pokojnine že pravnomočno odločeno. Sodba sodišča o tem, da se lastninski certifikati pod določenimi pogoji lahko vštejejo v pokojninsko osnovo, ni obnovitveni razlog, zato pogoji za obnovo postopka niso izpolnjeni.
brezposelnost – mirovanje pravice do nadomestila – poseg v pravnomočno odločbo
Toženec je z dokončno in pravnomočno odločbo odločil, da tožnici pravica do denarnega nadomestila miruje od 21. 5. 2008 do 2. 10. 2008 zaradi prejemanja nadomestila iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, nato pa je s kasnejšo odločbo odločil, da ji mirovanje preneha z dnem 21. 8. 2008, ker v Sloveniji nima urejenega bivanja. Za takšen poseg v pravnomočno in dokončno odločbo toženec ni imel podlage, saj ni izvedel postopka z izrednimi pravnimi sredstvi, zato je odločba o prenehanju mirovanja nezakonita in se odpravi.
pogodba o najemu poslovnih prostorov – odpoved pogodbe s strani najemnika – vročitev odpovedi preko sodišča
ZPSPP ne daje predlagateljici pravice zahtevati od sodišča, pri katerem podaja sodno odpoved, ugotovitve o prenehanju najemne pogodbe s potekom odpovednega roka, ampak je sodišče tisto, ki najemodajalcu zgolj vroči s strani najemnika podano odpoved.
Tožniku je bila od dne 6. 1. 2009 dalje priznana pravica do invalidske pokojnine. Če na ta dan izpolnjuje tudi pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine, lahko izbere, katero pokojnino bo užival.
Ustavno sodišče je razveljavilo 2. odstavek 28. člena ZDSS-1, po katerem se je, če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ni prišel tožnik, štelo, da je umaknil tožbo. V sporu med tožnikom in tožencem do začetka učinkovanja razveljavitve te določbe (9. 6. 2012) še ni bilo pravnomočno odločeno, zato je sodišče prve stopnje postopalo nezakonito, ko je zaradi tožnikove neudeležbe na prvem naroku postopek ustavilo.
delna pokojnina – odvetniška dejavnost – lastnost zavarovanca
Tožniku, ki odvetniško dejavnost od 1. 7. 2010 opravlja 20 ur na teden, je treba priznati lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja 20 ur na teden od naslednjega dne po vložitvi prijave (8. 10. 2010). Ob tem, da je pravico do starostne pokojnine uveljavil že v letu 1999 in se nato istega leta ponovno vključil v zavarovanje (za poln delovni čas), ima od 9. 10. 2010 pravico do izplačevanja polovice starostne pokojnine.
ZPIZ-1 člen 249, 407. ZUP člen 7, 138, 260, 260/1, 267, 267/1, 268.
pokojninska osnova – nadurno delo – obnova postopka
Tožnica, ki ji je bila s pravnomočno odločbo že priznana pravica do starostne pokojnine, je na podlagi potrdila delodajalca, da v matično evidenco ni posebej sporočil dohodka iz dežurstva, vložila zahtevo za novo odmero pokojnine, ki jo je toženec zavrgel, ker je o pokojnini že bilo pravnomočno odločeno. Takšna odločitev toženca je nezakonita, saj bi moral preizkusiti, ali so izpolnjeni pogoji za obnovo postopka.
ZMZPP člen 19, 19/1, 19/2, 20. ABGB paragraf 1478, 1480.
spor z mednarodnim elementom - uporaba tujega prava - avstrijsko pravo - posojilna pogodba - volja pogodbenih strank
Pri izbiri prava, ki naj se uporabi za pogodbo, ne zadostuje, da sodišče predpostavlja, da se stranki z uporabo določenega prava molče strinjata. Odločilna je dejanska volja strank, ki sta jo pogodbeni stranki izrecno ali molče izrazili. Okoliščine, da je kreditna pogodba sestavljena na podlagi določb avstrijskega pravnega reda, da se sklicuje na avstrijske zakone, govori v prid, da volja strank o izbiri prava nedvomno izhaja iz pogodbenih določil.
Tožnik kot invalid III. kategorije (zmožen je opravljati lažja fizična dela, brez zahteve po stoječem delu ali dolgotrajnem sedenju, z možnostjo razgibanja in fizične sprostitve) nima pravice do invalidske pokojnine, ker ob nastanku invalidnosti ni dopolnil 63 let.
ZPIZ-1 člen 110, 110/3, 110/7, 421. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPP člen 213, 287.
vdovska pokojnina - pravnomočna odločba - nova zahteva
Ker je bila tožnica ob smrti moža zavarovanka pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri hrvaškem nosilcu zavarovanja (kot kmečka zavarovanka), ji je bilo priznanje pravice do vdovske pokojnine na podlagi 7. odstavka 110. člena ZPIZ-1 že pravnomočno zavrnjeno. Za priznanje pravice do vdovske pokojnine je odločilno dejansko stanje, kot je obstajalo v času smrti tožničinega moža, ko je tožnica imela status zavarovanke, zato na to dejstvo kasnejša ugotovitev o zastaranju obveznosti plačila prispevka za nazaj, s čimer je tožnica izgubila lastnost zavarovanke na dan moževe smrti, ne vpliva. Ker se niti dejansko niti pravno stanje zadeve nista spremenili, je toženec novo zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine utemeljeno zavrgel.
Tožnik, ki je s pristopno izjavo pristopil k že sklenjeni pogodbi za kolektivno nezgodno zavarovanje, je bil dolžan v pogledu seznanitve s pogoji, pod katerimi je bila le-ta sklenjena, pokazati ustrezno skrbnost. Če je ravnal neskrbno in je k pogodbi pristopil, ne da bi se seznanil z njeno (celotno) vsebino, to ne more imeti za posledico, da ga splošni pogoji ne zavezujejo.
Zgolj nestrinjanje z izvedenskim mnenjem, ker to za stranko pač ni ugodno, ne more biti razlog za postavitev novega izvedenca. Tudi sicer pa tožnik ob zaključku glavne obravnave zavrnitve dokaznega predloga s postavitvijo novega izvedenca za raziskave prometnih nezgod ni grajal, zato se na to kršitev v pritožbenem postopku niti ne more več sklicevati.
zamudna sodba – obrazložitev zamudne sodbe – materialno pravo
Kar zadeva uporabo prava, je pri sojenju v zamudnem postopku sodišče v enakem položaju kot pri izdaji kontradiktorne sodbe. To pomeni, da mora biti iz obrazložitve zamudne sodbe mogoče jasno in nedvoumno ugotoviti, katera so tista pravnorelevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo v podlago svoje odločitve, ter na katero pravno normo je oprlo svojo odločitev. Šele takšni razlogi namreč omogočajo presojo pravilnosti materialnega sklepa (conclusio).
dokazno breme - dokazni standard - razporeditev dokaznega bremena - selitev dokaznega bremena - ustavnoskladna razlaga – dokazovanje z indici
Pravilo 215. člena ZPP mora biti uporabljeno ustavno skladno. V njegovi uporabi se mora odražati ustavno načelo enakega varstva pravic. Iz tega razloga se dokazno breme v pravdi ves čas seli (razporeja) med strankama postopka. Razporeja pa se glede na pravno usodnost odločitve, glede na moč razpoložljivih dokazov ter glede na možnost (ne)uporabe potencialnih dokazov (bodisi tistih, ki neposredno dokazujejo pravno relevantna dejstva bodisi tistih, ki dokazujejo indična dejstva ali pa služijo dokazni argumentaciji). Pravilo o dejanskem sklepanju po dokaznem bremenu pa pride v poštev predvsem tedaj, ko bi stranka za razjasnitev dejanskega stanja še lahko kaj storila, pa tega ne naredi.
zmanjšana vrednost nepremičnine – odškodnina za neuporabo – izgubljena korist - zakonske zamudne obresti
za ugotavljanje izgubljene koristi se je kot objekt primerjave v praksi uveljavila najemnina, ki bi jo po normalnem teku stvari lahko iztržila oškodovana stranka. Pravilno (in to z vidika izravnalne pravičnosti in ne z vidika „nekih formalizmov“) je tudi, da se od takšnega zneska odštejejo stroški, ki bi jih oškodovanec imel, če bi nepremičnino uporabljal (bodisi neposredno bodisi posredno, če bi jo z oddajanjem zgolj ekonomsko črpal).
V pravdi ni dopustno uveljavljati odškodninskega zahtevka, češ da je denacionalizirana nepremičnina v času zaplembe izgubila vrednost.
Obresti za odškodnino po 72. člen ZDen tečejo od zamude dalje. Če ni drugega oprijemljivega dejstva, ta nastopi z vložitvijo tožbe.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda
Ne zadošča, da delodajalec pripravi navodila za varno delo in vedenje na delovnem mestu v primeru motenj, ampak mora delavce s temi navodili seznaniti. V nasprotnem primeru delodajalec za škodo, ki jo delavec utrpi, ker se odprave motenj loti na nepravilen način, krivdno odgovarja.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0071907
ZTLR člen 25. SPZ člen 271. ZPP člen 286. ZDPra člen 7, 7/1, 16. ZLS člen 2, 61, 61/6.
pridobitev lastninske pravice – zemljišče v družbeni lastnini – gradnja na tujem zemljišču – dogovor o gradnji na tujem zemljišču – prekluzija – stroški zastopanja občine – občinsko pravobranilstvo
Pridobitev lastninske pravice graditelja ob dogovoru o gradnji na zemljišču drugega, izključujejo določila 25. člena ZTLR.
Z gradnjo na zemljišču v družbeni lasti ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice.
Pogoj za ugotovitev obstoja delovnega razmerja je obstoj elementov tega razmerja, izvajalec del (delavec), ki je delo opravljal po pogodbah o delu in zahteva priznanje obstoja delovnega razmerja za to obdobje, pa mora izpolnjevati tudi pogoje za sklenitev delovnega razmerja (20. člen ZDR) na enakih delih v organiziranem procesu delodajalca.
padec po stopnicah – odgovornost delodajalca za poškodbo delavca - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo – neme degenerativne spremembe
Pri tožniku gre za takoimenovane neme degenerativne spremembe, torej take, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ni trpel neugodnih posledic in ki zato po ustaljenem stališču sodne prakse niso pravnorelevantni (so)vzrok v škodnem dogodku nastale nepremoženjske škode, zaradi katerega bi bilo potrebno znižati odškodnino.