ZZVZZ člen 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
bolniški stalež – skrajšani delovni čas
Tožnik je bil v spornem obdobju zmožen za delo v skrajšanem delovnem času, zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za poln delovni čas neutemeljen.
sodišče je dokazni predlog tožeče stranke za zaslišanje njenega direktorja kot nepotrebnega zavrnilo na naroku za glavno obravnavo dne 19.1.2012, tožeča stranka pa te, z njene strani zatrjevane procesne kršitve na samem naroku ni grajala, zato se nanjo v pritožbi ne more sklicevati, glede na to, da ni hkrati navedla, da te zatrjevane kršitve brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti (1. odst. 286. b čl. ZPP).
Tožnik kot invalid III. kategorije (zmožen je opravljati lažja fizična dela, brez zahteve po stoječem delu ali dolgotrajnem sedenju, z možnostjo razgibanja in fizične sprostitve) nima pravice do invalidske pokojnine, ker ob nastanku invalidnosti ni dopolnil 63 let.
ZPIZ-1 člen 249, 407. ZUP člen 7, 138, 260, 260/1, 267, 267/1, 268.
pokojninska osnova – nadurno delo – obnova postopka
Tožnica, ki ji je bila s pravnomočno odločbo že priznana pravica do starostne pokojnine, je na podlagi potrdila delodajalca, da v matično evidenco ni posebej sporočil dohodka iz dežurstva, vložila zahtevo za novo odmero pokojnine, ki jo je toženec zavrgel, ker je o pokojnini že bilo pravnomočno odločeno. Takšna odločitev toženca je nezakonita, saj bi moral preizkusiti, ali so izpolnjeni pogoji za obnovo postopka.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 296, 296/5.
oprostitev plačila sodne takse – začetek stečajnega postopka – prijava terjatve za plačilo sodne takse – prepozen predlog za oprostitev plačila
Taksa za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, nastane ob vložitvi tožbe, če ni v zakonu ali taksni tarifi določeno drugače. Pri tem iz zakona ne izhaja, da bi nastanek taksne obveznosti vezal na vložitev tožbe pred pristojnim sodiščem.
Navedbe tožeče stranke s popravnim sklepom ni mogoče spremeniti,
Že iz okoliščine, da je moralo sodišče v izpodbijanem sklepu ugotoviti dejstva, ki jih v prvotni (še ne popravljeni) sodbi ni ugotovilo, to pa je dejstvo prodaje tožeče stranke kot stečajnega dolžnika v stečajnem postopku še pred izdajo sodbe in s tem odločalo o procesni legitimaciji tožeče stranke, kaže na to, da ne gre zgolj za očitno pisno pomoto, kot popravo sodbe v izpodbijanem sklepu utemeljuje prvostopenjsko sodišče.
ZZVZZ člen 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
bolniški stalež – invalidnost III. kategorije
Tožnik je invalid III. kategorije in ima priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. V okviru teh omejitev je bil od 21. 7. 2011 dalje zmožen za delo, zato je tožbeni zahtevek, da se ugotovi začasna nezmožnost za delo tudi od tega dne dalje, neutemeljen.
ZFPPIPP člen 224, 245, 355, 383,389. ZPP člen 192, 318.
postopek osebnega stečaja – stroški obratovanja in vzdrževanja najetega stanovanja – zamudna sodba - eventualno sosporništvo
Pritožba utemeljeno opozarja na naravo vtoževane terjatve, ki so obratovalni stroški v zvezi z najemom stanovanja fizične osebe, nad katero se sicer vodi postopek osebnega stečaja, vendar pa je terjatev nastala po začetku stečajnega postopka in utemeljeno opozarja na to, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da fizična oseba, nad katero se vodi stečajni postopek ohrani poslovno (in s tem pravdno sposobnost) za tiste stroške, ki jih je fizična oseba dolžna plačevati iz premoženja, ki je izvzeto iz stečajne mase in zato ni zadosti pretehtalo, ali so vtoževani obratovalni stroški v zvezi z najemom stanovanja strošek stečajnega postopka ali pa strošek fizične osebe neposredno, ki stanovanje uporablja.
Ustavno sodišče je razveljavilo 2. odstavek 28. člena ZDSS-1, po katerem se je, če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ni prišel tožnik, štelo, da je umaknil tožbo. V sporu med tožnikom in tožencem do začetka učinkovanja razveljavitve te določbe (9. 6. 2012) še ni bilo pravnomočno odločeno, zato je sodišče prve stopnje postopalo nezakonito, ko je zaradi tožnikove neudeležbe na prvem naroku postopek ustavilo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – pravočasnost odpovedi – subjektivni rok – prekluzivni rok
Tožena stranka je zamudila 30 dnevni subjektivni rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi (peti odstavek 88. člena ZDR), zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Odpoved pogodbe o zaposlitvi po poteku roka ni več dovoljena, ker je pravica ugasnila, rok pa ima naravo prekluzivnega roka, na katerega pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
OZ člen 255, 256, 256/3, 257. ZPP člen 292. ZOdvT tarifna številka 3100.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – procesno dejanje – sodba na podlagi pripoznave – zemljiškoknjižni vpis – pravočasnost vložitve tožbe – zadnje dejanje – stroški postopka
Tudi procesna dejanja, ki nato pripeljejo do pravnomočne sodbe oziroma izvršilnega naslova, je mogoče izpodbijati s tako imenovano Paulijansko tožbo po splošnih pravilih OZ. Z izpodbijano sodbo sodišče prve stopnje ni razveljavilo sodbe, niti zemljiškoknjižnega vpisa, temveč je le odločilo, da preneha učinek te sodbe in zemljiškoknjižnega vpisa proti tožeči stranki (upniku).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0071928
OZ člen 395, 480, 480/1. ZVPot člen 37, 37/4, 37c, 37c/1, 37c/2, 37c/3. ZZZDR člen 52, 52/1. Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij člen 3, 5, 5-1.
legitimacija za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - zunajzakonska skupnost - skupno premoženje - jamčevanje za stvarne napake - škoda zaradi zaupanja - rok za uveljavljanje zahtevka
Ko sta tožnika zunajzakonska partnerja, pogodba o nakupu kuhinje pa je bila sklenjena v okviru upravljanja in razpolaganja s skupnim premoženjem, je tožnica ne glede na to, da ni bila navedena v pisnem zapisu kupoprodajne pogodbe, upravičena do uveljavljanja zahtevkov iz naslova jamčevanja te stvarne napake.
Dveletni rok za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov po prvem odstavku 37.c člena ZVPot ne velja za povrnitev škode zaradi zaupanja, ki je nastala v zvezi z uveljavljano stvarno napako.
ZSPJS člen 49.a, 49.b, 49.c, 49.č, 52. ZObr člen 98.f.
javni uslužbenec - vojak - prevedba plače - nov plačni sistem - dokončna odločba
Prevedba plače ob prehodu v nov plačni sistem dne 1. 8. 2008 se opravi glede na zadnjo dokončno in pravnomočno odločbo o razporeditvi na delovno mesto (dolžnost) oz. zadnjo dokončno in pravnomočno odločbo, s katero je določena plača.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0071945
SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5. ZPP člen 115, 280, 280/2, 281.
delitev solastnine – fizična delitev – civilna delitev – kršitev določb postopka – priprava na narok – nepravilno vabljenje strank – možnost obravnavanja pred sodiščem
Sodišče takrat, ko stranki ni zagotovljeno najmanj 15-dnevno obdobje med prejemom vabila in obravnavo, ne sme opraviti glavne obravnave v odsotnosti tako nepravilno vabljene stranke, sicer ji odvzame možnost obravnavanja pred sodiščem.
V primeru fizične delitve ali delitve v skladu s petim odstavkom 70. člena SPZ lahko pride do prenosa lastninske pravice na solastnika predmeta delitve le, če ta izkaže upravičen interes, da mu pripade predmet delitve ali njegov del.
Zgolj nestrinjanje z izvedenskim mnenjem, ker to za stranko pač ni ugodno, ne more biti razlog za postavitev novega izvedenca. Tudi sicer pa tožnik ob zaključku glavne obravnave zavrnitve dokaznega predloga s postavitvijo novega izvedenca za raziskave prometnih nezgod ni grajal, zato se na to kršitev v pritožbenem postopku niti ne more več sklicevati.
zamudna sodba – obrazložitev zamudne sodbe – materialno pravo
Kar zadeva uporabo prava, je pri sojenju v zamudnem postopku sodišče v enakem položaju kot pri izdaji kontradiktorne sodbe. To pomeni, da mora biti iz obrazložitve zamudne sodbe mogoče jasno in nedvoumno ugotoviti, katera so tista pravnorelevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo v podlago svoje odločitve, ter na katero pravno normo je oprlo svojo odločitev. Šele takšni razlogi namreč omogočajo presojo pravilnosti materialnega sklepa (conclusio).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – GOZDOVI – DENACIONALIZACIJA – RAZLASTITEV
VSL0061160
Zakon o razlastitvi člen 4, 86, 88, 89. Zakon o urbanističnem planiranju člen 21. SPZ člen 217, 217/2, 269, 269/1. ZDen člen 26. ZPP člen 11, 11/1, 285, 287, 287/2.
nepremičnina v družbeni lastnini – nastanek stvarne služnosti – odškodnina – oblikovanje tožbenega zahtevka – trditveno in dokazno breme – nesklepčnost tožbenega zahtevka
Gradnja na nepremičninah v družbeni lastnini na podlagi ustreznih upravnih soglasij ni rezultirala v samodejni pridobitvi bodisi pravice uporabe bodisi služnosti, pa četudi je takšno gradnjo izvršila družbena pravna oseba. Za prenos pravice uporabe ali za ustanovitev služnosti na takšni nepremičnini je bil potreben ustrezen pisen sporazum ali akt oblastvenega organa.
Zaradi posebnosti razmerij med subjekti obveznosti in pravic glede stvari v družbeni lastnini zmanjšanje vrednosti takšnih nepremičnin v času obstoja dvotirnega lastninskega sistema ni mogoče uveljavljati po splošnih pravilih civilnega prava. Odškodnina, ki jo je zakonodajalec uredil v ZDen, posledično ne predstavlja odškodnine v pravem pomenu besede, temveč gre za odmeno, s katero je zakonodajalec zasledoval izravnavo krivic, ki so nastale zaradi nacionalizacije. Iz navedenega razloga odškodnine zaradi manjvrednosti nepremičnine, ki je nastala v obdobju pred denacionalizacijo tudi ni bilo mogoče uveljavljati izven denacionalizacijskih postopkov oziroma v času po preteku materialnega prekluzivnega roka za uveljavljanje zahtevkov iz 26. člena ZDen.
odmera nagrade izvedencu – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Če je namreč kot izvedensko delo mogoče opredeliti zgolj tisto delo, ki je bilo izvedencu naloženo s sklepom sodišča, izpolnitev takšne naloge že sama po sebi utemeljuje pravico do nagrade in povračila stroškov. Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, pa ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka z njim strinjajo. Prav tako ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne.