Navedbe tožeče stranke s popravnim sklepom ni mogoče spremeniti,
Že iz okoliščine, da je moralo sodišče v izpodbijanem sklepu ugotoviti dejstva, ki jih v prvotni (še ne popravljeni) sodbi ni ugotovilo, to pa je dejstvo prodaje tožeče stranke kot stečajnega dolžnika v stečajnem postopku še pred izdajo sodbe in s tem odločalo o procesni legitimaciji tožeče stranke, kaže na to, da ne gre zgolj za očitno pisno pomoto, kot popravo sodbe v izpodbijanem sklepu utemeljuje prvostopenjsko sodišče.
nova odmera pokojnine – pravnomočno priznana pokojnina
Tožniku je bila z odločbo, izdano v letu 2005, pravnomočno priznana in odmerjena pravica do starostne pokojnine. Zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine v letu 2008, pri kateri naj se upošteva znesek lastninskega certifikata, je toženec pravilno zavrgel, ker je bilo o pravici do starostne pokojnine že pravnomočno odločeno. Sodba sodišča o tem, da se lastninski certifikati pod določenimi pogoji lahko vštejejo v pokojninsko osnovo, ni obnovitveni razlog, zato pogoji za obnovo postopka niso izpolnjeni.
pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Tožnikovo delo vzdrževalca in vodje oddelka za projektiranje, ki je bilo opravljeno izven delovnega časa zaradi nujnega popravila strojev in spremembe tehnologij, je bilo nujno, izjemno in nepredvidljivo in kot takšno poseben delovni pogoj, zato se plačilo za to (nadurno) delo všteje v pokojninsko osnovo.
Tožnice, ki ni zmožna opravljati dela šivilje II, s polnim delovnim časom pa je zmožna opravljati drugo ustrezno delo z omejitvami, ni mogoče razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti in ji priznati pravice do invalidske pokojnine, niti ji kot invalidu III. kategorije ni mogoče priznati pravice do dela v skrajšanem delovnem času, kot to neutemeljeno uveljavlja, temveč se jo razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami.
ZZZPB člen 68, 70, 70/3. Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti člen 20.
brezposelna oseba – izbris iz evidence – aktivna politika zaposlovanja
Tožnik, ki je podpisal zaposlitveni načrt, se je prenehal udeleževati delavnic aktivne politike zaposlovanja. Toženec ga je zaradi neizpolnjevanja obveznosti, določenih s pogodbo o vključitvi v program aktivne politike, utemeljeno izbrisal iz evidence brezposelnih oseb.
Tožnik kot invalid III. kategorije (zmožen je opravljati lažja fizična dela, brez zahteve po stoječem delu ali dolgotrajnem sedenju, z možnostjo razgibanja in fizične sprostitve) nima pravice do invalidske pokojnine, ker ob nastanku invalidnosti ni dopolnil 63 let.
ZFPPIPP člen 224, 245, 355, 383,389. ZPP člen 192, 318.
postopek osebnega stečaja – stroški obratovanja in vzdrževanja najetega stanovanja – zamudna sodba - eventualno sosporništvo
Pritožba utemeljeno opozarja na naravo vtoževane terjatve, ki so obratovalni stroški v zvezi z najemom stanovanja fizične osebe, nad katero se sicer vodi postopek osebnega stečaja, vendar pa je terjatev nastala po začetku stečajnega postopka in utemeljeno opozarja na to, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da fizična oseba, nad katero se vodi stečajni postopek ohrani poslovno (in s tem pravdno sposobnost) za tiste stroške, ki jih je fizična oseba dolžna plačevati iz premoženja, ki je izvzeto iz stečajne mase in zato ni zadosti pretehtalo, ali so vtoževani obratovalni stroški v zvezi z najemom stanovanja strošek stečajnega postopka ali pa strošek fizične osebe neposredno, ki stanovanje uporablja.
ZMZPP člen 19, 19/1, 19/2, 20. ABGB paragraf 1478, 1480.
spor z mednarodnim elementom - uporaba tujega prava - avstrijsko pravo - posojilna pogodba - volja pogodbenih strank
Pri izbiri prava, ki naj se uporabi za pogodbo, ne zadostuje, da sodišče predpostavlja, da se stranki z uporabo določenega prava molče strinjata. Odločilna je dejanska volja strank, ki sta jo pogodbeni stranki izrecno ali molče izrazili. Okoliščine, da je kreditna pogodba sestavljena na podlagi določb avstrijskega pravnega reda, da se sklicuje na avstrijske zakone, govori v prid, da volja strank o izbiri prava nedvomno izhaja iz pogodbenih določil.
ZZVZZ člen 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
bolniški stalež – skrajšani delovni čas
Tožnik je bil v spornem obdobju zmožen za delo v skrajšanem delovnem času, zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za poln delovni čas neutemeljen.
Ustavno sodišče je razveljavilo 2. odstavek 28. člena ZDSS-1, po katerem se je, če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ni prišel tožnik, štelo, da je umaknil tožbo. V sporu med tožnikom in tožencem do začetka učinkovanja razveljavitve te določbe (9. 6. 2012) še ni bilo pravnomočno odločeno, zato je sodišče prve stopnje postopalo nezakonito, ko je zaradi tožnikove neudeležbe na prvem naroku postopek ustavilo.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066606
ZP-1 člen 67, 67/2, 136, 136/1, 136/1-1. ZPrCP člen 107, 107/12. ZVoz člen 50, 50/8, 58, 58/6, 80, 80/4. ZUP člen 87, 89.
preverjanje psihofizičnega stanja – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti – splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu – veljavno vozniško dovoljenje – ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja – neopravljen kontrolni zdravstveni pregled – opis prekrška – obstoj prekrška – smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku – osebno vročanje – vročanje pooblaščencu za vročitve
Za prekršek po 6. odstavku 58. člena ZVoz se kaznuje (samo) voznik, ki se pri vožnji vozila v cestnem prometu izkazuje z vozniškim dovoljenjem, ki je prenehalo veljati na podlagi sodne odločbe, torej voznik, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja po zakonu, ki ureja prekrške.
V obravnavanem primeru je bilo na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovljeno, da je obdolženec vozil z vozniškim dovoljenjem, ki mu je bilo odvzeto, ker ni opravil kontrolnega zdravstvenega pregleda, na katerega je bil napoten v določenem roku oziroma ga ni opravil v celoti, torej mu je bilo odvzeto na podlagi 1. odstavka 80. člena ZVoz.
Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, vendar pa upravni postopek dopušča, da ima stranka bodisi pooblaščenca bodisi le pooblaščenca za vročitve.
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki je sestavljen v skladu z ZUP, je javna listina in pomeni po 1 odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlogi o odločilnih dejstvih – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – obrazložitev odločbe
Podana je absolutno bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje v sodbi, izdani v novem sojenju, ni opredelilo do vseh odločilnih dejstev, ampak se je le sklicevalo na obrazložitev iz sklepa pritožbenega sodišča, s katerim je bila prva sodba razveljavljena. Kadar je sodba razveljavljena, jo je potrebno v celoti napisati na novo in se opredeliti do vseh očitanih kršitev, ki so predmet izredne odpovedi, sicer pomanjkljive sodbe ni mogoče preizkusiti.
810. člen OZ posredniku sicer resda izrecno prepoveduje za naročitelja sprejeti obveznosti iz pogodbenega razmerja, za katerega posreduje, razen če ga naročitelj za to posebej pismeno pooblasti. Vendar pa je tudi v primeru neobstoja pisnega pooblastila izpolnitev veljavno opravljena naročitelju, čeprav je izpolnjena tretji osebi, če jo upnik kasneje odobri ali izkoristi.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakonit razlog – začasno povečan obseg dela – transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Delo, ki ga je opravljal tožnik pri toženi stranki je trajne narave, zato je pravilen zaključek, da je tožena stranka s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas v nasprotju z zakonom, zaradi česar se na podlagi določila 54. člena ZDR šteje, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZPIZ-1 člen 110, 110/3, 110/7, 421. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPP člen 213, 287.
vdovska pokojnina - pravnomočna odločba - nova zahteva
Ker je bila tožnica ob smrti moža zavarovanka pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri hrvaškem nosilcu zavarovanja (kot kmečka zavarovanka), ji je bilo priznanje pravice do vdovske pokojnine na podlagi 7. odstavka 110. člena ZPIZ-1 že pravnomočno zavrnjeno. Za priznanje pravice do vdovske pokojnine je odločilno dejansko stanje, kot je obstajalo v času smrti tožničinega moža, ko je tožnica imela status zavarovanke, zato na to dejstvo kasnejša ugotovitev o zastaranju obveznosti plačila prispevka za nazaj, s čimer je tožnica izgubila lastnost zavarovanke na dan moževe smrti, ne vpliva. Ker se niti dejansko niti pravno stanje zadeve nista spremenili, je toženec novo zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine utemeljeno zavrgel.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda
Ne zadošča, da delodajalec pripravi navodila za varno delo in vedenje na delovnem mestu v primeru motenj, ampak mora delavce s temi navodili seznaniti. V nasprotnem primeru delodajalec za škodo, ki jo delavec utrpi, ker se odprave motenj loti na nepravilen način, krivdno odgovarja.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - valorizacija
Do poškodbe je prišlo zaradi zagrabitve folije med nože, kar je povzročilo nenadno rotacijo folije in posledično zasuk tožnikove leve roke. Tožnik je delo izvajal skladno z navodili, v skladu s pravili stroke in s pravili delovne operacije, ni pa imel časa izpustiti leve roke od rotirajoče se folije. Glede na navedene okoliščine poškodbe je treba stroj, na katerem je tožnik delal, šteti za nevarno stvar, kar je podlaga za objektivno odgovornost tožene stranke.
Zavarovalnica, pri kateri je bil zavarovan kredit, tožnici ni izplačala odškodnine zaradi nevrnjenega kredita, zato o prehodu terjatve in s tem o spremembi upnika ni mogoče govoriti. Plačilo, ki ga je toženka opravila v korist zavarovalnice (četudi v prepričanju, da plačuje svoj dolg po predmetni kreditni pogodbi), nima vpliva na terjatev, ki jo vtožuje tožnica v tem postopku.
odškodnina za izgubljeni dobiček zaradi razlastitve – razlastitev – izgubljeni dobiček
Nepravdno sodišče je pristojno za odločanje o odškodnini za izgubljeni dobiček zaradi razlastitve, ker je razlastitveni zavezanec na razlaščenih nepremičninah opravljal dejavnost oddajanja sodb.