delna pokojnina – odvetniška dejavnost – lastnost zavarovanca
Tožniku, ki odvetniško dejavnost od 1. 7. 2010 opravlja 20 ur na teden, je treba priznati lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja 20 ur na teden od naslednjega dne po vložitvi prijave (8. 10. 2010). Ob tem, da je pravico do starostne pokojnine uveljavil že v letu 1999 in se nato istega leta ponovno vključil v zavarovanje (za poln delovni čas), ima od 9. 10. 2010 pravico do izplačevanja polovice starostne pokojnine.
ZFPPIPP člen 224, 245, 355, 383,389. ZPP člen 192, 318.
postopek osebnega stečaja – stroški obratovanja in vzdrževanja najetega stanovanja – zamudna sodba - eventualno sosporništvo
Pritožba utemeljeno opozarja na naravo vtoževane terjatve, ki so obratovalni stroški v zvezi z najemom stanovanja fizične osebe, nad katero se sicer vodi postopek osebnega stečaja, vendar pa je terjatev nastala po začetku stečajnega postopka in utemeljeno opozarja na to, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da fizična oseba, nad katero se vodi stečajni postopek ohrani poslovno (in s tem pravdno sposobnost) za tiste stroške, ki jih je fizična oseba dolžna plačevati iz premoženja, ki je izvzeto iz stečajne mase in zato ni zadosti pretehtalo, ali so vtoževani obratovalni stroški v zvezi z najemom stanovanja strošek stečajnega postopka ali pa strošek fizične osebe neposredno, ki stanovanje uporablja.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 296, 296/5.
oprostitev plačila sodne takse – začetek stečajnega postopka – prijava terjatve za plačilo sodne takse – prepozen predlog za oprostitev plačila
Taksa za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, nastane ob vložitvi tožbe, če ni v zakonu ali taksni tarifi določeno drugače. Pri tem iz zakona ne izhaja, da bi nastanek taksne obveznosti vezal na vložitev tožbe pred pristojnim sodiščem.
pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Tožnikovo delo vzdrževalca in vodje oddelka za projektiranje, ki je bilo opravljeno izven delovnega časa zaradi nujnega popravila strojev in spremembe tehnologij, je bilo nujno, izjemno in nepredvidljivo in kot takšno poseben delovni pogoj, zato se plačilo za to (nadurno) delo všteje v pokojninsko osnovo.
pogodba o najemu poslovnih prostorov – odpoved pogodbe s strani najemnika – vročitev odpovedi preko sodišča
ZPSPP ne daje predlagateljici pravice zahtevati od sodišča, pri katerem podaja sodno odpoved, ugotovitve o prenehanju najemne pogodbe s potekom odpovednega roka, ampak je sodišče tisto, ki najemodajalcu zgolj vroči s strani najemnika podano odpoved.
lastnost zavarovanca – samozaposleni – dobiček iz dejavnosti – minimalna plača
Tožnik kot samostojni podjetnik posameznik v spornem obdobju od 1. 10. 2007 do 30. 9. 2008 ni dosegel dobička iz dejavnosti, ki bi presegal letni znesek minimalne plače, zato nima lastnosti zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
ZZVZZ člen 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
bolniški stalež – invalidnost III. kategorije
Tožnik je invalid III. kategorije in ima priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. V okviru teh omejitev je bil od 21. 7. 2011 dalje zmožen za delo, zato je tožbeni zahtevek, da se ugotovi začasna nezmožnost za delo tudi od tega dne dalje, neutemeljen.
810. člen OZ posredniku sicer resda izrecno prepoveduje za naročitelja sprejeti obveznosti iz pogodbenega razmerja, za katerega posreduje, razen če ga naročitelj za to posebej pismeno pooblasti. Vendar pa je tudi v primeru neobstoja pisnega pooblastila izpolnitev veljavno opravljena naročitelju, čeprav je izpolnjena tretji osebi, če jo upnik kasneje odobri ali izkoristi.
OZ člen 255, 256, 256/3, 257. ZPP člen 292. ZOdvT tarifna številka 3100.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – procesno dejanje – sodba na podlagi pripoznave – zemljiškoknjižni vpis – pravočasnost vložitve tožbe – zadnje dejanje – stroški postopka
Tudi procesna dejanja, ki nato pripeljejo do pravnomočne sodbe oziroma izvršilnega naslova, je mogoče izpodbijati s tako imenovano Paulijansko tožbo po splošnih pravilih OZ. Z izpodbijano sodbo sodišče prve stopnje ni razveljavilo sodbe, niti zemljiškoknjižnega vpisa, temveč je le odločilo, da preneha učinek te sodbe in zemljiškoknjižnega vpisa proti tožeči stranki (upniku).
odločanje o izvedbi predlaganih dokazov – obrazložitev odločitev o izvedbi dokazov
Odločitev, da se predlagani dokazi izvedejo, ne terja kakšne posebne argumentacije, saj že sama izvedba predlaganih dokazov kaže, da jih sodišče šteje za primerne za dokazovanje pravno pomembnih dejstev. Stranka lahko graja verodostojnost predlaganih dokazov, njihove izvedbe pa ne more preprečiti.
prekinitev postopka – možnost sklenitve sodne poravnave
Ker je tožena stranka še pred izdajo izpodbijanega sklepa sodišče obvestila, da zaradi zavračanja tretjega tožnika za sklenitev poravnave, možnosti za sklenitev slednje ne vidi več, s čimer vprašanje koristnosti sklenitve sodne poravnave za mladoletnega prvega tožnika v tej fazi postopka ni več aktualno oziroma je odpadel razlog zaradi katerega bi sicer sodišče postopek lahko prekinilo.
stranke zapuščinskega postopka - udeleženci zapuščinskega postopka - pravica upnika do pritožbe zoper sklep o dedovanju - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - zapuščina brez dedičev - prehod zapuščine v državno last
Zapustnikov upnik lahko svojo pravico iz materialnega razmerja uveljavi s tožbo tudi v primeru ugotovitve zapuščinskega sodišča, da zapuščine ni.
Obstoj sklepa o dedovanju oz. prehodu zapuščine brez dediča v državno last ni pogoj za tožbo upnika, kajti zapustnikova obveznost in s tem pasivna legitimacija za pravdo sta prešla na dediča oz. državo ipso facto v trenutku smrti zapustnice.
stiki – pogostost stikov – varstvo in vzgoja – primernost posameznega starša – preživnina za otroka – porazdelitev preživninskega bremena
Tak režim stikov, po katerem bi bil otrok, vzeto skupaj v mesečnem obdobju, pri vsakem od staršev polovico časa, čeprav ga je sodišče dodelilo tožniku v varstvo in vzgojo, bi prišel v poštev le, če bi obstajale okoliščine, ki so zelo blizu okoliščinam, ko oba starša obdržita varstvo in vzgojo otrok oziroma, ko gre za skupno skrbništvo.
predlog za omejitev izvršbe – javna dražba – sklep o domiku – prodaja kmetijskega zemljišča – odobritev upravnega organa za sklenitev pravnega posla – sklep o domiku
Predlog za omejitev dovoljene izvršbe lahko dolžnik poda le do faze prodaje nepremičnine, ko pa je prodaja nepremičnine že odrejena, sodišče pa je za prodajo nepremičnin že začelo javno dražbo, dolžnik takega predloga učinkovito več ne more podati.
Ko je nepremičnina, ki je kmetijsko zemljišče, na javni dražbi že kupljena, je izdaja sklepa o domiku odvisna le od odobritve upravnega organa za sklenitev pravnega posla.
Po podatkih spisa je bil izpodbijani sklep sodišča prve stopnje dediču vročen v petek, 9.3.2012. Rok 15 dni za pritožbo je potekel v ponedeljek, 26.3.2012, medtem ko je sodišče dedičevo pritožbo zoper citirani sklep prejelo 30.3.2012. Pritožba je bila torej vložena prepozno, zato je pritožbeno sodišče ne more obravnavati in jo je moralo skladno z 352. členom v zvezi z 2. odstavkom 343. člena ZPP zavreči.
posestno varstvo – motenje soposesti – prostovoljna opustitev soposesti – dejanska oblast nad stvarjo – volja opustiti posest
Tožnikova SMS sporočila je bilo razumeti kot izjavo volje, da tožnik stvari (vseh nepremičnin in tistih premičnin, ki jih ni nameraval odnesti), s katerimi v tistem trenutku ni bil v fizičnem kontaktu, ne želi več uporabljati, da jih torej ne želi več imeti v dejanski oblasti niti v danem trenutku, niti v prihodnje. S takšno izjavo volje, pa je tožnik prostovoljno opustil svojo posest, s čimer je tudi izgubil pravico do posestnega varstva.
ZPIZ-1 člen 110, 110/3, 110/7, 421. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPP člen 213, 287.
vdovska pokojnina - pravnomočna odločba - nova zahteva
Ker je bila tožnica ob smrti moža zavarovanka pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri hrvaškem nosilcu zavarovanja (kot kmečka zavarovanka), ji je bilo priznanje pravice do vdovske pokojnine na podlagi 7. odstavka 110. člena ZPIZ-1 že pravnomočno zavrnjeno. Za priznanje pravice do vdovske pokojnine je odločilno dejansko stanje, kot je obstajalo v času smrti tožničinega moža, ko je tožnica imela status zavarovanke, zato na to dejstvo kasnejša ugotovitev o zastaranju obveznosti plačila prispevka za nazaj, s čimer je tožnica izgubila lastnost zavarovanke na dan moževe smrti, ne vpliva. Ker se niti dejansko niti pravno stanje zadeve nista spremenili, je toženec novo zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine utemeljeno zavrgel.