OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0071928
OZ člen 395, 480, 480/1. ZVPot člen 37, 37/4, 37c, 37c/1, 37c/2, 37c/3. ZZZDR člen 52, 52/1. Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij člen 3, 5, 5-1.
legitimacija za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - zunajzakonska skupnost - skupno premoženje - jamčevanje za stvarne napake - škoda zaradi zaupanja - rok za uveljavljanje zahtevka
Ko sta tožnika zunajzakonska partnerja, pogodba o nakupu kuhinje pa je bila sklenjena v okviru upravljanja in razpolaganja s skupnim premoženjem, je tožnica ne glede na to, da ni bila navedena v pisnem zapisu kupoprodajne pogodbe, upravičena do uveljavljanja zahtevkov iz naslova jamčevanja te stvarne napake.
Dveletni rok za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov po prvem odstavku 37.c člena ZVPot ne velja za povrnitev škode zaradi zaupanja, ki je nastala v zvezi z uveljavljano stvarno napako.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – GOZDOVI – DENACIONALIZACIJA – RAZLASTITEV
VSL0061160
Zakon o razlastitvi člen 4, 86, 88, 89. Zakon o urbanističnem planiranju člen 21. SPZ člen 217, 217/2, 269, 269/1. ZDen člen 26. ZPP člen 11, 11/1, 285, 287, 287/2.
nepremičnina v družbeni lastnini – nastanek stvarne služnosti – odškodnina – oblikovanje tožbenega zahtevka – trditveno in dokazno breme – nesklepčnost tožbenega zahtevka
Gradnja na nepremičninah v družbeni lastnini na podlagi ustreznih upravnih soglasij ni rezultirala v samodejni pridobitvi bodisi pravice uporabe bodisi služnosti, pa četudi je takšno gradnjo izvršila družbena pravna oseba. Za prenos pravice uporabe ali za ustanovitev služnosti na takšni nepremičnini je bil potreben ustrezen pisen sporazum ali akt oblastvenega organa.
Zaradi posebnosti razmerij med subjekti obveznosti in pravic glede stvari v družbeni lastnini zmanjšanje vrednosti takšnih nepremičnin v času obstoja dvotirnega lastninskega sistema ni mogoče uveljavljati po splošnih pravilih civilnega prava. Odškodnina, ki jo je zakonodajalec uredil v ZDen, posledično ne predstavlja odškodnine v pravem pomenu besede, temveč gre za odmeno, s katero je zakonodajalec zasledoval izravnavo krivic, ki so nastale zaradi nacionalizacije. Iz navedenega razloga odškodnine zaradi manjvrednosti nepremičnine, ki je nastala v obdobju pred denacionalizacijo tudi ni bilo mogoče uveljavljati izven denacionalizacijskih postopkov oziroma v času po preteku materialnega prekluzivnega roka za uveljavljanje zahtevkov iz 26. člena ZDen.
odškodnina za izgubljeni dobiček zaradi razlastitve – razlastitev – izgubljeni dobiček
Nepravdno sodišče je pristojno za odločanje o odškodnini za izgubljeni dobiček zaradi razlastitve, ker je razlastitveni zavezanec na razlaščenih nepremičninah opravljal dejavnost oddajanja sodb.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prekršek - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - dokazovanje - policist
Tožena stranka je tožniku (policistu) v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga med drugim očitala, da je sodeloval v pretepu, kar predstavlja prekršek zoper javni red in mir. Pri presoji te odpovedi ni bistveno, ali je bila tožniku za prekršek izrečena kazen in ali jo je plačal, ampak ali je s svojim ravnanjem kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
posestno varstvo – motenje soposesti – prostovoljna opustitev soposesti – dejanska oblast nad stvarjo – volja opustiti posest
Tožnikova SMS sporočila je bilo razumeti kot izjavo volje, da tožnik stvari (vseh nepremičnin in tistih premičnin, ki jih ni nameraval odnesti), s katerimi v tistem trenutku ni bil v fizičnem kontaktu, ne želi več uporabljati, da jih torej ne želi več imeti v dejanski oblasti niti v danem trenutku, niti v prihodnje. S takšno izjavo volje, pa je tožnik prostovoljno opustil svojo posest, s čimer je tudi izgubil pravico do posestnega varstva.
vpis lastninske pravice na podlagi sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja - potrebnost potrdila o namenski rabi - promet z nepremičninami - posadna listina
Listina, s katero predlagateljica utemeljuje svoj zemljiškoknjižni predlog za vpis, je sporazum o ugotovitvi in razdelitvi skupnega premoženja, katerega sta že predhodno na originaren način pridobila oba zakonca skupaj in je sklenjen na podlagi 58. člena ZZZDR. V obravnavanem primeru zato ne gre za promet z nepremičninami, za kakršnega so predpisani pogoji za vpis iz 38. člena ZZK-1, niti ne gre za posadno listino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0070204
ZPP člen 205, 205/3, 207, 207/1. ZFPPIPP člen 269.
izbris pravne osebe iz registra zaradi pripojitve – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – absolutna bistvena kršitev določb postopka – sklepčnost tožbe – popolnost tožbe – stranka v postopku – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – verižna kompenzacija
Sodišče prve stopnje je toženi stranki v odgovor vročilo tožbo, na kateri je v uvodu kot tožena stranka navedena N. d.o.o., v tožbenem zahtevku pa A. d.o.o. (redna št. 8). Taka tožba ni niti sklepčna niti popolna (če ni izveden postopek prekinitve in nadaljevanja postopka). Sodišče prve stopnje pa je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku in to proti družbi N.. S tem je, kot smiselno izhaja iz pritožbenih navedb, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka.
ZZK-1 člen 125.a, 125.a/4, 125.a/6, 125.c, 125.c/1, 125.c/1-1, 125.c/1-2.
dovoljenost pritožbe
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagatelj v nasprotju z določbami Zakona o zemljiški knjigi, ki določa obvezno elektronsko vlaganje pisanj, vložil pritožbo pisno. Predlagatelj ne spada med osebe iz 1. in 2. točke prvega odstavka 125.c člena ZZK-1.
S specialno ureditvijo zastaranja ter opisanim namenom ni združljivo stališče pritožnika, da je končni obseg škode lahko znan šele po izteku predpisanega obdobja prepovedi konkurence. Tožeča stranka bi glede na njej znan obseg lastnega poslovanja s posameznimi strankami ter vednost o konkretno prevzetih poslih lahko izgubljeni dobiček izračunala že pred iztekom obdobja, za katerega je veljala prepoved konkurence.
Ker so stranke odšle k tožencu zato, ker so bile z delom tožeče stranke nezadovoljne, o dejanju v nasprotju z dobrimi običaji ne moremo govoriti.
ZZK-1 člen 30, 37, 40, 40/1-4, 40/1-5, 146. ZD člen 215, 215/3.
zemljiškoknjižni vpis na podlagi sodbe - potrdilo o plačilu prometnega davka - davek na promet nepremičnin
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da je tedaj, ko se zemljiškoknjižni vpis predlaga na podlagi sodbe, ki osebi, proti kateri se predlaga vpis, nalaga izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila glede predlagane vknjižbe oz. nalaga priznanje podpisa na zasebni listini, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, potrebno predložiti tudi potrdilo o plačilu prometnega davka, ki ga sicer predvideva 37. člen ZZK-1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – pritožba zoper sklep s pozivom na dopolnitev vloge - brezposelnost
Sodišče je utemeljeno tožničino pritožbo zoper sklep s pozivom na predložitev izjave iz 12. člena ZST-1 kot nedovoljeno zavrglo.
Brezposelnost sama po sebi še ni razlog za oprostitev plačila sodnih taks.
URS člen 22. 23. ZPP člen 151, 151/1, 154, 155. ZDPra člen 14.
stroški postopka – potrebni stroški – stroški predhodnega postopka pred državnim pravobranilstvom – povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča – uspeh strank
Nobene zakonske podlage ni za to, da se stroške postopka, ki so nastali do odločitve z vmesno sodbo in stroške, ki so nastali kasneje, ločeno obravnava in za vsak del ločeno ugotavlja uspeh strank.
Predhoden postopek po 14. členu ZDPra ni procesna predpostavka, vendar pa stroškom, ki nastanejo, če se ga stranka posluži in s tem odpre možnost za mirno rešitev spora, ni mogoče odrekati potrebnosti.
Sodišče mora v vsakem primeru skrbno presoditi vse okoliščine primera in pretehtati, ali narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem opravičuje, da se presežek stroškov, ki so nastali zato, ker je stranka izbrala odvetnika izven sedeža sodišča, naloži v plačilo nasprotni stranki.
oprostitev plačila sodne takse – finančno in likvidnostno stanje – bilančni dobiček
Bilančni dobiček odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti, zaradi česar pritožbeno navajanje, da gre za fakturirano in ne plačano realizacijo, ni utemeljeno.
izbris stavbne pravice pri eni izmed nepremičnin, pri kateri je bila ustanovljena – sprememba lastniškega stanja pri eni izmed nepremičnin – sprememba vsebine stavbne pravice
Sprememba vsebine stavbne pravice se lahko doseže tako, da se zahteva izbris veljavne stavbne pravice in vknjižbo nove.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili – kazen zapora – varnostni ukrep odvzem predmetov – stroški postopka – hišna preiskava – odredba preiskovalnega sodnika – obrazloženost odredbe - utemeljeni razlogi za sum – uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja – zapisnik o hišni preiskavi – zavrnitev dokaznih prdlogov – izvršitvena ravnanja – zaslišanje priče – kazenska sankcija – olajševalne okoliščine – obrazloženost pritožbe – stroški pritožbe – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Neobrazloženost odredbe o hišni preiskavi po sebi ne pomeni, da je bil zapisnik o tem dejanju pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin in ne, da se za to sodba nanj in na ostale dokaze po določbah Zakona o kazenskem postopku ne bi smela opreti.
Obveznost spremembe predračuna stroškov na podlagi predloga upravitelja in na podlagi mnenja upniškega odbora je določena le za stroške iz 1. ali 2. točke drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP v obsegu, vključenem v predračun stroškov, če se med stečajnim postopkom pokaže, da posamezne vrste teh stroškov niso zadostne za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072472
ZIZ člen 272. ZPP člen 108, 180, 180/1.
začasna odredba – verjeten izkaz terjatve – pogodba o finančnem leasingu – vračilo menic – opustitev izpolnjevanja in unovčenja menic
Dokler dolg po leasing pogodbah ne bo v celoti poplačan, toliko časa bo dolžnik svoje terjatve iz vsake leasing pogodbe lahko varoval s toliko menicami, kolikor jih je prejel za obveznost upnika po vsaki pogodbi.
spor majhne vrednosti – nedovoljeno pritožbeni razlogi – dokaz z izvedencem – dokazno breme
Sodišče je imelo na razpolago obračune obeh pravdnih strank, ki niso bili skladni, pri čemer je tožeča stranka neskladnost obračunov pojasnjevala s toženkinim posredovanjem nepopolnih podatkov. Zato je bilo na tožeči stranki dokazno breme, da dokaže pravilnost in strokovnost opravljenega in toženi stranki zaračunanega dela. Presoje tega dejstva prvostopenjsko sodišče ni moglo opraviti brez izvedenca računovodske stroke, torej je bila tožeča stranka dolžna zagotoviti pogoje za izvedbo tega dokaza.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072470
OZ člen 196, 197, 199. ZOR člen 149. SZ člen 28, 31, 31/1. ZPP člen 285.
upravnik – pogodba o upravljanju – soglasje lastnikov – obratovalni stroški in stroški upravljanja – gestija – verzija – pogodba v korist tretjega
Bistveno je, da upravnik predstavi ključ natančno za vsak strošek posebej in opredeli njegovo podlago.
Res je, da ni naloga sodišča, da samo pregleduje listine in ugotavlja, kako je tožeča stranka prišla do posameznega zneska. Vendar pa tožeča stranka utemeljeno opozarja, da je navedla zadostno trditveno podlago za preizkus višine vtoževanega zneska. Pomembno je, da je na podlagi podanih trditev s predloženimi dokazi mogoče preveriti vtoževano višino tožbenega zahtevka.Ni pa treba, da tožeča stranka vsako stroškovno postavko posebej tudi opisno obrazloži, če vsi elementi izračuna izhajajo iz predložene dokumentacije, ob čemer je način branja te dokumentacije zelo natančno pojasnjen.