nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda
Ne zadošča, da delodajalec pripravi navodila za varno delo in vedenje na delovnem mestu v primeru motenj, ampak mora delavce s temi navodili seznaniti. V nasprotnem primeru delodajalec za škodo, ki jo delavec utrpi, ker se odprave motenj loti na nepravilen način, krivdno odgovarja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – pravočasnost odpovedi – subjektivni rok – prekluzivni rok
Tožena stranka je zamudila 30 dnevni subjektivni rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi (peti odstavek 88. člena ZDR), zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Odpoved pogodbe o zaposlitvi po poteku roka ni več dovoljena, ker je pravica ugasnila, rok pa ima naravo prekluzivnega roka, na katerega pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Sodišče je predlog za delitev solastniškega deleža na nepremičnini zavrnilo zato, ker ne gre za skupno premoženje udeležencev. Ker je o predlogu meritorno odločilo, s tem nastalih stroškov postopka po ZNP predlagateljica ni dolžna nositi.
Predlog za delitev premičnega premoženja je bil umaknjen, zato je te stroške dolžna trpeti predlagateljica.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - valorizacija
Do poškodbe je prišlo zaradi zagrabitve folije med nože, kar je povzročilo nenadno rotacijo folije in posledično zasuk tožnikove leve roke. Tožnik je delo izvajal skladno z navodili, v skladu s pravili stroke in s pravili delovne operacije, ni pa imel časa izpustiti leve roke od rotirajoče se folije. Glede na navedene okoliščine poškodbe je treba stroj, na katerem je tožnik delal, šteti za nevarno stvar, kar je podlaga za objektivno odgovornost tožene stranke.
nagrada izvedenca – izjemno zahtevno mnenje - zelo zahtevno mnenje
Z ovrednotenjem mnenja kot zelo zahtevnega je sodišče ustrezno upoštevalo vse okoliščine, s katerimi pritožnik utemeljuje stališče, da gre za izjemno zahtevno mnenje. Kot že izraz pove, je umestitev med izjemno zahtevna mnenja redka. Gre za najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, ko je na primer treba odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je na primer potrebno pritegniti k izdelavi mnenja tudi strokovnjake z drugih področij ali preštudirati ogromno dodatne literature. Okoliščine, ki jih je navedel pritožnik, utemeljujejo oceno, da je bila izdelava mnenja zelo – ne pa izjemno – zahtevna.
spor majhne vrednosti – nedovoljeno pritožbeni razlogi – dokaz z izvedencem – dokazno breme
Sodišče je imelo na razpolago obračune obeh pravdnih strank, ki niso bili skladni, pri čemer je tožeča stranka neskladnost obračunov pojasnjevala s toženkinim posredovanjem nepopolnih podatkov. Zato je bilo na tožeči stranki dokazno breme, da dokaže pravilnost in strokovnost opravljenega in toženi stranki zaračunanega dela. Presoje tega dejstva prvostopenjsko sodišče ni moglo opraviti brez izvedenca računovodske stroke, torej je bila tožeča stranka dolžna zagotoviti pogoje za izvedbo tega dokaza.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072470
OZ člen 196, 197, 199. ZOR člen 149. SZ člen 28, 31, 31/1. ZPP člen 285.
upravnik – pogodba o upravljanju – soglasje lastnikov – obratovalni stroški in stroški upravljanja – gestija – verzija – pogodba v korist tretjega
Bistveno je, da upravnik predstavi ključ natančno za vsak strošek posebej in opredeli njegovo podlago.
Res je, da ni naloga sodišča, da samo pregleduje listine in ugotavlja, kako je tožeča stranka prišla do posameznega zneska. Vendar pa tožeča stranka utemeljeno opozarja, da je navedla zadostno trditveno podlago za preizkus višine vtoževanega zneska. Pomembno je, da je na podlagi podanih trditev s predloženimi dokazi mogoče preveriti vtoževano višino tožbenega zahtevka.Ni pa treba, da tožeča stranka vsako stroškovno postavko posebej tudi opisno obrazloži, če vsi elementi izračuna izhajajo iz predložene dokumentacije, ob čemer je način branja te dokumentacije zelo natančno pojasnjen.
osebni stečaj – odpust obveznosti – pritožbene novote – časovne meje pravnomočnosti
Pravica v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze se nanaša le na dejstva in dokaze, ki so v času, ko je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo, že obstajali, pa jih stranka iz upravičenih razlogov ni navajala oziroma predlagala.
oprostitev plačila sodne takse – finančno in likvidnostno stanje – bilančni dobiček
Bilančni dobiček odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti, zaradi česar pritožbeno navajanje, da gre za fakturirano in ne plačano realizacijo, ni utemeljeno.
vpis lastninske pravice na podlagi sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja - potrebnost potrdila o namenski rabi - promet z nepremičninami - posadna listina
Listina, s katero predlagateljica utemeljuje svoj zemljiškoknjižni predlog za vpis, je sporazum o ugotovitvi in razdelitvi skupnega premoženja, katerega sta že predhodno na originaren način pridobila oba zakonca skupaj in je sklenjen na podlagi 58. člena ZZZDR. V obravnavanem primeru zato ne gre za promet z nepremičninami, za kakršnega so predpisani pogoji za vpis iz 38. člena ZZK-1, niti ne gre za posadno listino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0070204
ZPP člen 205, 205/3, 207, 207/1. ZFPPIPP člen 269.
izbris pravne osebe iz registra zaradi pripojitve – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – absolutna bistvena kršitev določb postopka – sklepčnost tožbe – popolnost tožbe – stranka v postopku – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – verižna kompenzacija
Sodišče prve stopnje je toženi stranki v odgovor vročilo tožbo, na kateri je v uvodu kot tožena stranka navedena N. d.o.o., v tožbenem zahtevku pa A. d.o.o. (redna št. 8). Taka tožba ni niti sklepčna niti popolna (če ni izveden postopek prekinitve in nadaljevanja postopka). Sodišče prve stopnje pa je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku in to proti družbi N.. S tem je, kot smiselno izhaja iz pritožbenih navedb, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka.
ZZK-1 člen 125.a, 125.a/4, 125.a/6, 125.c, 125.c/1, 125.c/1-1, 125.c/1-2.
dovoljenost pritožbe
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagatelj v nasprotju z določbami Zakona o zemljiški knjigi, ki določa obvezno elektronsko vlaganje pisanj, vložil pritožbo pisno. Predlagatelj ne spada med osebe iz 1. in 2. točke prvega odstavka 125.c člena ZZK-1.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili – kazen zapora – varnostni ukrep odvzem predmetov – stroški postopka – hišna preiskava – odredba preiskovalnega sodnika – obrazloženost odredbe - utemeljeni razlogi za sum – uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja – zapisnik o hišni preiskavi – zavrnitev dokaznih prdlogov – izvršitvena ravnanja – zaslišanje priče – kazenska sankcija – olajševalne okoliščine – obrazloženost pritožbe – stroški pritožbe – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Neobrazloženost odredbe o hišni preiskavi po sebi ne pomeni, da je bil zapisnik o tem dejanju pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin in ne, da se za to sodba nanj in na ostale dokaze po določbah Zakona o kazenskem postopku ne bi smela opreti.
izbris stavbne pravice pri eni izmed nepremičnin, pri kateri je bila ustanovljena – sprememba lastniškega stanja pri eni izmed nepremičnin – sprememba vsebine stavbne pravice
Sprememba vsebine stavbne pravice se lahko doseže tako, da se zahteva izbris veljavne stavbne pravice in vknjižbo nove.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0070202
OZ člen 250, 619, 654, 659. ZPP člen 214, 214/5, 227, 227/5, 286, 286/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 42, 44, 46, 57, 63, 64, 65. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del ter o načinu označitve gradbišča (1998) člen 2, 2/2, 3, 3/1, 9, 9/2.
gradbena pogodba - zamuda pri izvajanju del - podaljšanje roka za izvedbo del - podjemna pogodba - klavzula ključ v roke - gradbeni dnevnik - splošno znano dejstvo - uzance
Cena po Pogodbi je bila določena s klavzulo „ključ v roke“. Že glede na vsebino takega dogovora ni mogoče slediti trditvi tožene stranke, da so osnova za obračun del podatki iz knjige obračunskih izmer.
Gradbeni dnevnik bi morala voditi in hraniti tožena stranka kot izvajalec del, ne pa tožeča stranka, ki je bila njen podizvajalec. Okoliščina, da investitor nima shranjenega gradbenega dnevnika, ne predstavlja pravno relevantnega dejstva v tem sporu med izvajalcem in podizvajalcem.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – pritožba zoper sklep s pozivom na dopolnitev vloge - brezposelnost
Sodišče je utemeljeno tožničino pritožbo zoper sklep s pozivom na predložitev izjave iz 12. člena ZST-1 kot nedovoljeno zavrglo.
Brezposelnost sama po sebi še ni razlog za oprostitev plačila sodnih taks.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072472
ZIZ člen 272. ZPP člen 108, 180, 180/1.
začasna odredba – verjeten izkaz terjatve – pogodba o finančnem leasingu – vračilo menic – opustitev izpolnjevanja in unovčenja menic
Dokler dolg po leasing pogodbah ne bo v celoti poplačan, toliko časa bo dolžnik svoje terjatve iz vsake leasing pogodbe lahko varoval s toliko menicami, kolikor jih je prejel za obveznost upnika po vsaki pogodbi.
Obveznost spremembe predračuna stroškov na podlagi predloga upravitelja in na podlagi mnenja upniškega odbora je določena le za stroške iz 1. ali 2. točke drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP v obsegu, vključenem v predračun stroškov, če se med stečajnim postopkom pokaže, da posamezne vrste teh stroškov niso zadostne za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku.
URS člen 22. 23. ZPP člen 151, 151/1, 154, 155. ZDPra člen 14.
stroški postopka – potrebni stroški – stroški predhodnega postopka pred državnim pravobranilstvom – povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča – uspeh strank
Nobene zakonske podlage ni za to, da se stroške postopka, ki so nastali do odločitve z vmesno sodbo in stroške, ki so nastali kasneje, ločeno obravnava in za vsak del ločeno ugotavlja uspeh strank.
Predhoden postopek po 14. členu ZDPra ni procesna predpostavka, vendar pa stroškom, ki nastanejo, če se ga stranka posluži in s tem odpre možnost za mirno rešitev spora, ni mogoče odrekati potrebnosti.
Sodišče mora v vsakem primeru skrbno presoditi vse okoliščine primera in pretehtati, ali narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem opravičuje, da se presežek stroškov, ki so nastali zato, ker je stranka izbrala odvetnika izven sedeža sodišča, naloži v plačilo nasprotni stranki.