ZZK-1 člen 125.a, 125.a/4, 125.a/6, 125.c, 125.c/1, 125.c/1-1, 125.c/1-2.
dovoljenost pritožbe
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagatelj v nasprotju z določbami Zakona o zemljiški knjigi, ki določa obvezno elektronsko vlaganje pisanj, vložil pritožbo pisno. Predlagatelj ne spada med osebe iz 1. in 2. točke prvega odstavka 125.c člena ZZK-1.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili – kazen zapora – varnostni ukrep odvzem predmetov – stroški postopka – hišna preiskava – odredba preiskovalnega sodnika – obrazloženost odredbe - utemeljeni razlogi za sum – uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja – zapisnik o hišni preiskavi – zavrnitev dokaznih prdlogov – izvršitvena ravnanja – zaslišanje priče – kazenska sankcija – olajševalne okoliščine – obrazloženost pritožbe – stroški pritožbe – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Neobrazloženost odredbe o hišni preiskavi po sebi ne pomeni, da je bil zapisnik o tem dejanju pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin in ne, da se za to sodba nanj in na ostale dokaze po določbah Zakona o kazenskem postopku ne bi smela opreti.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - kumulacija predlogov za zmanjšanje plačila sodne takse - odložitev taksne obveznosti
Ob obravnavanju predloga za oprostitev plačila sodne takse sodišče presodi tako obstoj pogojev za oprostitev plačila sodne takse kot tudi obstoj pogojev za odlog plačila sodne takse in obročno plačilo sodne takse, saj je podlaga za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse ugotovitev, da s (takojšnjim) plačilo sodne takse sredstva, s katerimi se prosilec z družinskimi člani preživlja, ne bi bila občutno zmanjšana.
pogodba o leasingu – posredni leasing – uporaba pravil o prodaji na obroke – odkupna opcija – plačilo zadnjega obroka – prodaja kot bistveni del posla – uporaba pravil Zakona o potrošniških kreditih
Za presojo, ali bi moralo sodišče v tej zadevi uporabiti tudi pravila o prodaji na obroke, ni odločilno zgolj vprašanje dogovorjenega odkupa, ampak tudi vprašanje, ali je bila prodaja bistven del posla, ki sta ga sklenili pogodbeni stranki. Ni sporno, da je toženec sam izbral dobavitelja in vozilo in mu je tožeča stranka kot leasingodajalec zagotovila le financiranje tega nakupa. Med pravdnima strankama je bil torej sklenjen indirektni (posredni) leasing, zato je pogodbo treba presojati glede tistih okoliščin, ki niso posebej dogovorjene med pogodbenima strankama v pogodbi in splošnih pogojih in glede veljavnosti (ničnosti) splošnih pogojev, upoštevaje pravila Zakona o potrošniških kreditih (11. točka obrazložitve izpodbijane sodbe) in ne pravila 5. poglavja Zakona o varstvu potrošnikov, ki ureja prodajo na obroke. Bistveno je dejstvo, da je leasingodajalec svoja sredstva v tem primeru angažiral izključno na iniciativo leasingojemalca.
vožnja pod vplivom alkohola – preizkus alkoholiziranosti - elektronski alkotest – zmota glede rezultata
Ker se je obdolženec seznanil z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom, ki je bil izpisan na zaslonu elektronskega alkotesta s številkami velikimi okoli 1 cm, ni nobenega dvoma, da je obdolženec videl pravi rezultat, prav tako pa je bil premalo skrben pri podpisovanju zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, na katerem je prav tako bil izpisan isti rezultat. Zato je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo obdolženčeve navedbe v zagovoru, da je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom podpisal zato, ker je bil v zmoti glede rezultata, kot neprepričljive.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003172
ZP-1 člen 2, 2/2, 22, 22/3, 22/8. ZP-1G člen 12, 12/2.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja – čas storitve prekrška – milejši predpis
Ker je storilec prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk, storil 3.7.2010, bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti določbo osmega odstavka 22. člena ZP-1, ki je veljala do 13.3.2011, saj je ta določala, da se prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije izreče za dobo do enega leta, sprememba te določbe z novelo ZP-1G pa za storilca ni milejša, da bi bilo mogoče uporabiti določbo drugega odstavka 2. člena ZP-1.
enak identifikacijski znak nepremičnine v listini, ki je podlaga za vpis in v zemljiški knjigi – parcelacija nepremičnine – izkaz identitete med ukinjeno in novonastalo parcelo – različne parcelne številke – izpolnjeni pogoji za vpis
1. Prvi odstavek 31. člena ZZK-1 določa, da mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga za glavni vpis, označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Pravnomočna sodba je naložila nasprotni udeleženki toženki, da mora ponovno vzpostaviti samostojno parcelno številko 823/6. Predlagateljica tožnica je zemljiškoknjižnemu predlogu priložila kot listine: pravnomočno sodbo, ki ugotavlja njeno lastninsko pravico na parc. št. 823/6 in odločbo GURS, iz katere izhaja, da je zemljiškoknjižna lastnica (toženka) uredila parcelacijo parc. 823/7 in sta nastali iz te parcele dve novi parceli s parc. št. 823/8 in 823/9.
2. Pri ponovni vzpostavitvi samostojne parcele, kot nasprotni udeleženki nalaga pravnomočna sodba, zaradi določbe 3. odst. 18. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin geodetska uprava ni smela dodeliti tej parceli isto številko, kot jo je imela pred združitvijo leta 2006. Po določbi 3. odst. 18. člena ZEN se enkrat ukinjena parcelna številka ne sme znova uporabiti. Pravilo o istem identifikacijskem znaku je v konkretnem primeru treba razlagati tako, da je predlagateljica dolžna izkazati identiteto med (ukinjeno) parc. št. 823/6, ki jo vsebuje pravnomočna sodba in novo nastalo parc. štev., ki je določena zaradi izvedbe vpisa po pravnomočni sodbi v zemljiški knjigi.
nadomestitev globe – naloge v splošno korist – fikcija umika predloga – zdravstveni razlogi
S fikcijo umika predloga za nadomestitev globe se sankcionira nesodelovanje storilca v postopku določitve konkretnega predloga naloge in organizacije, pri kateri bi storilec opravil dela v splošno korist, česar pa storilcu v konkretni zadevi na podlagi dosedanjega procesnega stanja (še) ni mogoče očitati.
oprostitev plačila sodnih taks – nepopolna vloga – preverba navedb v izjavi o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti
V primeru pomanjkljivo izpolnjene izjave o premoženjskem stanju ne gre za formalno pomanjkljivost predloga za oprostitev plačila sodne takse, ki je stvar procesnega prava, temveč za vsebinsko pomanjkljivost, ki je stvar materialnega prava, zato sodišče predloga ne more zavreči, temveč ga mora vsebinsko obravnavati. Če je prvostopenjsko sodišče dvomilo v resničnost navedb predlagateljice, podane v izjavi o premoženjskem stanju, da prejema pokojnino v višini 434,23 EUR, jih mora, skladno skladno z določilom četrtega odstavka 12. člena ZST-1, po uradni dolžnosti samo preverit in le v primeru, če ne more pridobiti podatkov, s katerimi bi preverilo resničnost navedb stranke v izjavi o premoženjskem stanju, jih mora predložiti sama stranka.
vknjižba pravice – vknjižba izbrisa pravice odpovedi odtujitve in obremenitve
Ob vpisu sklepa o dedovanju po pok. B.D. bi zemljiškoknjižno sodišče moralo po uradni dolžnosti na podlagi četrtega odstavka 47. člena ZZK-1 pri njenem solastninskem deležu izbrisati vknjiženo pravico, ker je šlo za novo solastnico nepremičnine, na podlagi drugega odstavka 38. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) pa zavezuje ta pravica le prvega lastnika, ne pa tudi njegovih pravnih naslednikov. Zemljiškoknjižno sodišče, ki je ugotovilo, da je pod opr. št. Dn 2 bil že vpisan sklep o dedovanju po pok. B.D., je zato v skladu z določbo 4. odst. 47. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti izbrisalo pravico, ki bi jo sicer moralo izbrisati že hkrati, ko je vpisovalo novega lastnika na podlagi sklepa o dedovanju. Ni pa to ovira, da tega vpisa, ki ga je dolžno opraviti po uradni dolžnosti, ne bi opravilo tudi naknadno.
Tožnik in toženec sta sklenila poravnavo, s katero sta se dogovorila o obstoju dolga iz naslova neupravičeno prejetih štipendij in načinu vračila. Ker toženec štipendij, kot je bilo dogovorjeno s poravnavo, ni vrnil tožniku, njihovo povračilo tožnik utemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
Tožniku, tujemu državljanu, je bila pokojnina priznana pri bosansko hercegovskem nosilcu zavarovanja od leta 1998 dalje z upoštevanjem slovenske pokojninske dobe. Ker je postopek in s tem izbiro za priznanje pravice do pokojnine pri tožencu na podlagi obdobja zavarovanja v Sloveniji začel pri tožencu z vlogo z dne 30. 3. 2005, ko je že izpolnjeval pogoja starosti in pokojninske dobe za priznanje pravice do starostne pokojnine, ima od 1. 10. 2004 (6 mesecev za nazaj od vložitve zahteve) ne le pravico do starostne pokojnine, temveč tudi pravico do njenega izplačevanja.
nadomestilo za invalidnost – prijava pri zavodu za zaposlovanje – rok za prijavo – prenehanje delovnega razmerja
Med tožnikom in njegovim delodajalcem je delovno razmerje obstajalo od 20. 5. 2009 dalje in je bil tožnik na podlagi delovnega razmerja od tega dne dalje tudi prijavljen v obvezno zavarovanje. Tožnik dela dejansko ni začel opravljati, temveč je čakal, da ga delodajalec na delo pozove, le-ta pa ga na delo ni pozval, temveč ga je brez njegove vednosti dne 16. 6. 2009 odjavil iz zavarovanja z dnem 31. 5. 2009. Tridesetdnevni rok za prijavo pri zavodu za zaposlovanje, ki je pogoj za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost, je začel teči šele takrat, ko se je tožnik seznanil z odjavo iz zavarovanja, ki je bila vložena šele z dnem 16. 6. 2009. Prijava na zavodu za zaposlovanje dne 1. 7. 2009 je bila zato pravočasna.
Kot izhaja iz podatkov v spisu, tožba še ni bila vročena toženi stranki, zato nanjo ta niti ni mogla odgovoriti. Ker je eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe tudi ta, da tožena stranka ne odgovori na tožbo v roku 30 dni od njene vročitve, ta pogoj torej ne more biti izpolnjen, saj tožba toženi stranki niti ni bila vročena.
Sporazum o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 20/1. ZPIZ-1 člen 36, 193, 193/1.
starostna pokojnina – pogoji – dodana doba – služenje vojaškega roka
Časa obveznega služenja vojaškega roka ni mogoče upoštevati pri izpolnjevanju pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine iz 3. odstavka 36. člena ZPIZ-1, ki za priznanje pravice določa 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe, saj za to obdobje niso bili plačani prispevki. Tožniku, ki je je dopolnil starost 65 let in 14 let ter 1 mesec in 1 dan zavarovalne dobe, tako ni mogoče upoštevati služenja vojaškega roka, zato ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine.
Tožbeni zahtevek za plačilo regresa za letni dopust za leto 2010 je utemeljen v celoti, čeprav je tožnik na podlagi spremembe delodajalca delal pri toženi stranki v tem letu šele od 1. 6. 2010 dalje, ker tožena stranka kot delodajalec prevzemnik solidarno z delodajalcem prenosnikom odgovarja za vse terjatve delavcev, nastale do dneva prenosa.
Glede 15 dnevnega roka, v katerem lahko naslovnik dvigne pisanje, po tem, ko mu je v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, nobena določba ZPP za računanje tega roka ne določa izjeme. Zato ob upoštevanju četrtega odstavka 111. čl. ZPP ta rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika, če je zadnji dan tega roka sobota, nedelja ali drug dela prost dan.