Tožniku, tujemu državljanu, je bila pokojnina priznana pri bosansko hercegovskem nosilcu zavarovanja od leta 1998 dalje z upoštevanjem slovenske pokojninske dobe. Ker je postopek in s tem izbiro za priznanje pravice do pokojnine pri tožencu na podlagi obdobja zavarovanja v Sloveniji začel pri tožencu z vlogo z dne 30. 3. 2005, ko je že izpolnjeval pogoja starosti in pokojninske dobe za priznanje pravice do starostne pokojnine, ima od 1. 10. 2004 (6 mesecev za nazaj od vložitve zahteve) ne le pravico do starostne pokojnine, temveč tudi pravico do njenega izplačevanja.
Ravnanje invalidskih komisij I. in II. stopnje, ki sta ugotovili, da je pri tožniku podana invalidnost III. kategorije, ni bilo protipravno, saj je bilo mnenje podano na podlagi predložene medicinske in delovne dokumentacije z ustrezno skrbnostjo in skladno z običajnimi pravili stroke, kljub temu da je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da pri tožniku ni invalidnosti. Odškodninska odgovornost toženca za škodo, ki je nastala tožniku s tem, ko mu je zaradi invalidnosti prenehalo delovno razmerje (odločbe o invalidnosti so bile kasneje odpravljene), ni podana.
Kot izhaja iz podatkov v spisu, tožba še ni bila vročena toženi stranki, zato nanjo ta niti ni mogla odgovoriti. Ker je eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe tudi ta, da tožena stranka ne odgovori na tožbo v roku 30 dni od njene vročitve, ta pogoj torej ne more biti izpolnjen, saj tožba toženi stranki niti ni bila vročena.
nadomestilo za invalidnost – prijava pri zavodu za zaposlovanje – rok za prijavo – prenehanje delovnega razmerja
Med tožnikom in njegovim delodajalcem je delovno razmerje obstajalo od 20. 5. 2009 dalje in je bil tožnik na podlagi delovnega razmerja od tega dne dalje tudi prijavljen v obvezno zavarovanje. Tožnik dela dejansko ni začel opravljati, temveč je čakal, da ga delodajalec na delo pozove, le-ta pa ga na delo ni pozval, temveč ga je brez njegove vednosti dne 16. 6. 2009 odjavil iz zavarovanja z dnem 31. 5. 2009. Tridesetdnevni rok za prijavo pri zavodu za zaposlovanje, ki je pogoj za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost, je začel teči šele takrat, ko se je tožnik seznanil z odjavo iz zavarovanja, ki je bila vložena šele z dnem 16. 6. 2009. Prijava na zavodu za zaposlovanje dne 1. 7. 2009 je bila zato pravočasna.
Sodišče prve stopnje v sodbi zgolj ugotavlja, da gre za situacijo iz 244. člena POZZ, obrazložitev pa ne vsebuje razlogov, ki bi izkazovali, da je šlo pri tožnici za nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja. Ker sodba nima odločilnih razlogov o dejstvih, ali je osebna zdravnica pravilno postopala in ali je izpolnjen dejanski stan po 244. členu POZZ, je obrazložitev sodbe v tem delu pomanjkljiva in se je ne da preizkusiti.
ZZPB člen 68, 70, 70/1-9, 70/2. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti člen 2, 5, 5/2, 5/2-1, 6.
izbris iz evidence brezposelnih – neizpolnjevanje obveznosti – neudeležba na svetovalnem razgovoru
Nepazljivost pri prebiranju pisnih navodil brezposelni osebi in vabila na svetovalni intervju ni upravičen razlog za odsotnost s svetovalnega intervjuja. Toženec je zato tožnika, ki je spregledal datum intervjuja, utemeljeno prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb, ker se intervjuja neupravičeno ni udeležil.
nadomestilo za invalidnost – rok za prijavo pri zavodu za zaposlovanje
Ker se tožnik v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe, s katero je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in mu je bila priznana pravica do premestitve, ni prijavil pri zavodu za zaposlovanje, nima pravice do nadomestila za invalidnost.
Tožbo, ki jo je vložila mati za svojo hči, je sodišče prve stopnje zavrglo, ker mati ni odvetnik oziroma nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Zoper ta sklep se je pritožila hči, ki pa ni bila stranka v postopku, zato je njena pritožba nedovoljena in se zavrže. Zoper sklep zavrženju tožbe bi se morala pritožiti mati.
Tožnik, zavarovan kot samostojni podjetnik, sicer ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem je razporejen, in je zmožen za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami, vendar pravic iz invalidskega zavarovanj ni pridobil in opravlja dejavnost kot samostojni podjetnik pod splošnimi pogoji, ne pa ob upoštevanju omejitev, ugotovljenih v postopku ugotavljanja invalidnosti. Začasno nezmožnost za delo je zato potrebno ugotavljati glede na dejavnost samostojnega podjetnika pod splošnimi pogoji, za kar pa v spornem obdobju ni bil zmožen, zato se mu prizna bolniški stalež.
URS člen 2, 50. ZPIZ-1 člen 2, 2/1, 3, 3/3, 49, 49/1, 49/2, 49/3.
starostna pokojnina – najvišja pokojninska osnova
Ker je tožnikova starostna pokojnina, odmerjena od dejanske pokojninske osnove, presegla starostno pokojnino, odmerjeno od najvišje pokojninske osnove iz prvega odstavka 49. člena ZPIZ-1, je toženec pri odmeri starostne pokojnine utemeljeno upošteval zakonsko določeno najvišjo pokojninsko osnovo.
ZZVZZ člen 81, 81/2, 81/2-5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1, 225.
zdravljenje v tujini – izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji
Operacija sečnice, ki je bila pri tožniku opravljena v Srbiji, se opravlja tudi v Sloveniji in je bil tožnik ob pregledu pri specialistu že naročen na operativni poseg v Sloveniji. Ker v Sloveniji niso bile izčrpane možnosti zdravljenja, tožnik nima pravice do povrnitve stroškov zdravljenja v tujini.
ZDR člen 35, 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 143, 143/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba osebnih podatkov
Tožnica s tem, ko je telefonsko številko, s katero je razpolagal delodajalec, uporabila z namenom, da pokliče stranko in se ji opraviči, ni storila kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki bi imela znake kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov. Zaradi tega dejanja izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR ni utemeljena.
ZPP člen 116, 116/1. ZOdv člen 1, 11. Kodeks odvetniške poklicne etike pravilo 16, 31.
družinska pokojnina – vrnitev v prejšnje stanje – selitev odvetniške pisarne – napaka odvetnika
Selitev pisarne tožničine pooblaščene odvetnice ni upravičen razlog za zamudo roka za vložitev revizije. Sodišče prve stopnje je zato tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnilo.
nadomestilo za invalidnost – pokojninska osnova – matična evidenca
Ker sodišče prve stopnje ni razčistilo nejasnosti med višino plač, ki izhajajo iz potrdila tožnikovega delodajalca, in podatki, ki jih je isti delodajalec sporočil tožencu na obrazcu M-4 za matično evidenco, temveč je izhajalo zgolj iz tega, da so podatki v matični evidenci pravilni, je dejansko stanje glede višine plače za izračun pokojninske osnove ostalo nepopolno ugotovljeno.
Sporazum o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 20/1. ZPIZ-1 člen 36, 193, 193/1.
starostna pokojnina – pogoji – dodana doba – služenje vojaškega roka
Časa obveznega služenja vojaškega roka ni mogoče upoštevati pri izpolnjevanju pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine iz 3. odstavka 36. člena ZPIZ-1, ki za priznanje pravice določa 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe, saj za to obdobje niso bili plačani prispevki. Tožniku, ki je je dopolnil starost 65 let in 14 let ter 1 mesec in 1 dan zavarovalne dobe, tako ni mogoče upoštevati služenja vojaškega roka, zato ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine.
dodatek za pomoč in postrežbo – samostojno hranjenje
Tožnica, ki ni zmožna sama razrezati že pripravljene hrane, se ne more hraniti samostojno. Zato je upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb.
dodatek za pomoč in postrežbo – stroški postopka – uspeh v sporu – nagrada odvetnika
Vrednosti spornega predmeta v sporu zaradi pravice do dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku, to je za opravljanje vseh osnovnih življenjih potreb, se ne da določiti po prostem preudarku glede na pomen stvari, zato v skladu z 2. odstavkom 25. člena Zakona o odvetniški tarifi znaša 3.500,00 EUR.
plača - nadomestilo plače - regres za letni dopust - odškodnina za neizkoriščen letni dopust - prenehanje delovnega razmerja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - pritožbena novota
Tožnica je toženi stranki kot svojemu delodajalcu izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Zaključek sodišča prve stopnje, da zgolj zaradi tega dejstva, ni mogla izkoristiti letnega dopusta, je preuranjen. Tožnica je predhodno opozorila delodajalca, da bo podala odpoved, kar kaže na to, da je najmanj tedaj vedela, kdaj ji bo delovno razmerje prenehalo. V vmesnem času bi lahko koristila letni dopust, če niso bili podani kakšni drugi objektivni razlogi, ki bi ji koriščenje preprečevali.