ZZPB člen 68, 70, 70/1-9, 70/2. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti člen 2, 5, 5/2, 5/2-1, 6.
izbris iz evidence brezposelnih – neizpolnjevanje obveznosti – neudeležba na svetovalnem razgovoru
Nepazljivost pri prebiranju pisnih navodil brezposelni osebi in vabila na svetovalni intervju ni upravičen razlog za odsotnost s svetovalnega intervjuja. Toženec je zato tožnika, ki je spregledal datum intervjuja, utemeljeno prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb, ker se intervjuja neupravičeno ni udeležil.
ZDR člen 35, 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 143, 143/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba osebnih podatkov
Tožnica s tem, ko je telefonsko številko, s katero je razpolagal delodajalec, uporabila z namenom, da pokliče stranko in se ji opraviči, ni storila kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki bi imela znake kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov. Zaradi tega dejanja izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR ni utemeljena.
terjatev iz delovnega razmerja - trditveno in dokazno breme - pritožbena novota
Ker tožena stranka ni predlagala nobenih dokazov za navedbe, da so plačilne liste ponarejene, sodišče prve stopnje dejanskega stanja s tem v zvezi utemeljeno ni ugotavljalo, ampak je predložene plačilne liste upoštevalo in tožnici prisodilo neizplačane prejemke iz delovnega razmerja.
URS člen 2, 50. ZPIZ-1 člen 2, 2/1, 3, 3/3, 49, 49/1, 49/2, 49/3.
starostna pokojnina – najvišja pokojninska osnova
Ker je tožnikova starostna pokojnina, odmerjena od dejanske pokojninske osnove, presegla starostno pokojnino, odmerjeno od najvišje pokojninske osnove iz prvega odstavka 49. člena ZPIZ-1, je toženec pri odmeri starostne pokojnine utemeljeno upošteval zakonsko določeno najvišjo pokojninsko osnovo.
Kot izhaja iz podatkov v spisu, tožba še ni bila vročena toženi stranki, zato nanjo ta niti ni mogla odgovoriti. Ker je eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe tudi ta, da tožena stranka ne odgovori na tožbo v roku 30 dni od njene vročitve, ta pogoj torej ne more biti izpolnjen, saj tožba toženi stranki niti ni bila vročena.
ZZVZZ člen 81, 81/2, 81/2-5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1, 225.
zdravljenje v tujini – izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji
Operacija sečnice, ki je bila pri tožniku opravljena v Srbiji, se opravlja tudi v Sloveniji in je bil tožnik ob pregledu pri specialistu že naročen na operativni poseg v Sloveniji. Ker v Sloveniji niso bile izčrpane možnosti zdravljenja, tožnik nima pravice do povrnitve stroškov zdravljenja v tujini.
Tožbo, ki jo je vložila mati za svojo hči, je sodišče prve stopnje zavrglo, ker mati ni odvetnik oziroma nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Zoper ta sklep se je pritožila hči, ki pa ni bila stranka v postopku, zato je njena pritožba nedovoljena in se zavrže. Zoper sklep zavrženju tožbe bi se morala pritožiti mati.
Odločanje o skladnosti podzakonskih predpisov (uredbe) z zakoni ne spada v sodno pristojnost (ampak v pristojnost Ustavnega sodišča RS), zato se tovrsten predlog v kolektivnem delovnem sporu zavrže.
ZPP člen 116, 116/1. ZOdv člen 1, 11. Kodeks odvetniške poklicne etike pravilo 16, 31.
družinska pokojnina – vrnitev v prejšnje stanje – selitev odvetniške pisarne – napaka odvetnika
Selitev pisarne tožničine pooblaščene odvetnice ni upravičen razlog za zamudo roka za vložitev revizije. Sodišče prve stopnje je zato tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnilo.
Odločba toženca z dne 8. 5. 2009 o ustavitvi izplačevanja nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo z dnem 31. 10. 2008, ker je s 1. 11. 2008 postal uživalec starostne pokojnine, je postala pravnomočna, zato tožnik po 31. 10. 2008 ni bil več upravičen do tega nadomestila in je po tem datumu izplačane zneske nadomestila prejel neupravičeno in brez pravne podlage. Neupravičeno izplačane zneske nadomestila je tožnik dolžan vrniti tožencu.
ZDR člen 130, 131. Kolektivna pogodba o izredni uskladitvi plač za leto 2007 in načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkov za leti 2008 in 2009 člen 19.
povračilo stroškov v zvezi z delom - prevoz na delo in z dela - službeno potovanje - regres za letni dopust
Tožena stranka ni ravnala zakonito, ko je višino povračila stroškov za službeno potovanje uredila s svojim splošnim aktom. Kljub temu je tožnik upravičen do povračila stroškov, ki so mu nastali na službenem potovanju v tujini, v višini, kot jo določa veljavna kolektivna pogodba oz. Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino, na katero kolektivna pogodba napotuje.
Tožnik, zavarovan kot samostojni podjetnik, sicer ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem je razporejen, in je zmožen za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami, vendar pravic iz invalidskega zavarovanj ni pridobil in opravlja dejavnost kot samostojni podjetnik pod splošnimi pogoji, ne pa ob upoštevanju omejitev, ugotovljenih v postopku ugotavljanja invalidnosti. Začasno nezmožnost za delo je zato potrebno ugotavljati glede na dejavnost samostojnega podjetnika pod splošnimi pogoji, za kar pa v spornem obdobju ni bil zmožen, zato se mu prizna bolniški stalež.
SPZ člen 268. ZNP člen 122, 122/1, 123, 128, 128/, 130. ZZZDR člen 12, 47, 49, 61, 61/2.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja zakoncev – deleži na skupnem premoženju – zunajzakonska skupnost - fizična delitev – civilna delitev
Delitev stvari in skupnega premoženja pa se prvenstveno opravi v nepravdnem postopku, pri čemer si mora sodišče prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari. Le če fizična delitev stvari v sorazmerju s solastniškimi deleži ni mogoča, se ta v skladu s 122. in 123. členom ZNP korigira s civilno delitvijo (izplačilom razlike v vrednosti), v posebej določenih primerih pa civilna delitev fizično v celoti nadomesti (izplačilo vrednosti deležev po enem solastniku oz. prodaja stvari in razdelitev izkupička). Sodna praksa sicer ne izključuje možnosti uveljavljanja zahtevkov, ki merijo na civilno delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku (brez predhodnega nepravdnega postopka in morebitne napotitve na pravdo), seveda le, če to opravičujejo posebne okoliščine.
Tožnik in toženec sta sklenila poravnavo, s katero sta se dogovorila o obstoju dolga iz naslova neupravičeno prejetih štipendij in načinu vračila. Ker toženec štipendij, kot je bilo dogovorjeno s poravnavo, ni vrnil tožniku, njihovo povračilo tožnik utemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
javni uslužbenec - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - dokončna odločba - komisija za pritožbe
Četudi komisija za pritožbe iz delovnega razmerja o pritožbi javnega uslužbenca ne odloči v za to predvidenem roku, ima javni uslužbenec pravico zahtevati sodno varstvo v tridesetih dneh od dneva, ko prejme odločitev komisije.
plača - nadomestilo plače - regres za letni dopust - odškodnina za neizkoriščen letni dopust - prenehanje delovnega razmerja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - pritožbena novota
Tožnica je toženi stranki kot svojemu delodajalcu izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Zaključek sodišča prve stopnje, da zgolj zaradi tega dejstva, ni mogla izkoristiti letnega dopusta, je preuranjen. Tožnica je predhodno opozorila delodajalca, da bo podala odpoved, kar kaže na to, da je najmanj tedaj vedela, kdaj ji bo delovno razmerje prenehalo. V vmesnem času bi lahko koristila letni dopust, če niso bili podani kakšni drugi objektivni razlogi, ki bi ji koriščenje preprečevali.
Veljavna pravna ureditev ne omogoča, da bi delavcu v delovnem razmerju nadomestilo plače za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe namesto delodajalca neposredno izplačal toženec. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da mu toženec zaradi insolventnosti delodajalca neposredno izplača nadomestilo plače za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni.
Sodišče prve stopnje v sodbi zgolj ugotavlja, da gre za situacijo iz 244. člena POZZ, obrazložitev pa ne vsebuje razlogov, ki bi izkazovali, da je šlo pri tožnici za nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja. Ker sodba nima odločilnih razlogov o dejstvih, ali je osebna zdravnica pravilno postopala in ali je izpolnjen dejanski stan po 244. členu POZZ, je obrazložitev sodbe v tem delu pomanjkljiva in se je ne da preizkusiti.
nadomestilo za invalidnost – rok za prijavo pri zavodu za zaposlovanje
Ker se tožnik v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe, s katero je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in mu je bila priznana pravica do premestitve, ni prijavil pri zavodu za zaposlovanje, nima pravice do nadomestila za invalidnost.
dodatek za pomoč in postrežbo – stroški postopka – uspeh v sporu – nagrada odvetnika
Vrednosti spornega predmeta v sporu zaradi pravice do dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku, to je za opravljanje vseh osnovnih življenjih potreb, se ne da določiti po prostem preudarku glede na pomen stvari, zato v skladu z 2. odstavkom 25. člena Zakona o odvetniški tarifi znaša 3.500,00 EUR.