Sporazum o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 20/1. ZPIZ-1 člen 36, 193, 193/1.
starostna pokojnina – pogoji – dodana doba – služenje vojaškega roka
Časa obveznega služenja vojaškega roka ni mogoče upoštevati pri izpolnjevanju pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine iz 3. odstavka 36. člena ZPIZ-1, ki za priznanje pravice določa 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe, saj za to obdobje niso bili plačani prispevki. Tožniku, ki je je dopolnil starost 65 let in 14 let ter 1 mesec in 1 dan zavarovalne dobe, tako ni mogoče upoštevati služenja vojaškega roka, zato ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine.
Tožniku, ki je pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine dopolnil v času veljavnosti ZPIZ-1, ko je bila tudi vložena zahteva za priznanje te pravice, se pokojnina odmeri na podlagi najugodnejšega 18-letnega zaporedja mesečnega povprečja plač, kot je določeno v ZPIZ-1, in ne, kot neutemeljeno uveljavlja tožnik, na podlagi 10-letnega zaporedja mesečnega povprečja plač, ki so najugodnejša, kot je bilo urejeno v prej veljavnem ZPIZ.
ZDR člen 35, 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 143, 143/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba osebnih podatkov
Tožnica s tem, ko je telefonsko številko, s katero je razpolagal delodajalec, uporabila z namenom, da pokliče stranko in se ji opraviči, ni storila kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki bi imela znake kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov. Zaradi tega dejanja izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR ni utemeljena.
ZPP člen 116, 116/1. ZOdv člen 1, 11. Kodeks odvetniške poklicne etike pravilo 16, 31.
družinska pokojnina – vrnitev v prejšnje stanje – selitev odvetniške pisarne – napaka odvetnika
Selitev pisarne tožničine pooblaščene odvetnice ni upravičen razlog za zamudo roka za vložitev revizije. Sodišče prve stopnje je zato tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnilo.
umik tožbe - plačilo pravdnih stroškov – nagrada odvetnika postavljenega po ZBPP
Dejstvo, da je bil toženec zastopan po odvetniku v okviru brezplačne pravne pomoči, ne pomeni, da tožencu stroški niso nastali ter da bi ti stroški morali biti naloženi v korist Bpp. V takšnem primeru sodišče odloči o medsebojnih razmerjih pravdnih strank tudi glede pravdnih stroškov, terjatev upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka pa preide na Republiko Slovenijo po samem zakonu z dnem pravnomočnosti odločbe sodišča o stroških postopkov.
predlog za nadaljevanje izvršbe – taksna obveznost – sodna taksa – več predmetov izvršbe – nadaljevanje izvršbe – nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – taksna tarifa
Upnik je predlagal nadaljevanje izvršbe na več dolžnikovih nepremičnin, torej na več predmetov izvršbe, zato je potrebno pri odmeri višine sodne takse uporabiti (tudi) sodno takso po tar. št. 4015 ZST-1, ki določa, da se taksa po tar. št. 4014 ZST-1 za drugo in vsako nadaljnje navedeno sredstvo oziroma predmet izvršbe poveča za 6,00 EUR. Vsaka nadaljnja nepremičnina, za katero je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe, predstavlja nadaljnji predmet izvršbe, za katerega mora predlagatelj plačati (dodatnih) 6,00 EUR.
ZRPPN člen 9, 23, 25, 25/3, 26, 32, 33, 34, 41, 41/1, 42, 42/1, 42/2, 42/3, 53, 64. ZPP člen 213, 213/2, 286. ZNP člen 101, 104.
pravična odškodnina za razlaščeno nepremičnino – zmanjšanje odškodnine zaradi zagotovitve drugega primernega stanovanja – drugo primerno stanovanje
Primernosti stanovanja ni mogoče presojati s primerjavo velikosti ali vrednosti dodeljenega stanovanja z velikostjo in vrednostjo razlaščene nepremičnine, ampak je pomembno, ali je dodeljeno stanovanje zadovoljivo rešilo z razlastitvijo nastali stanovanjski problem (stanovanje je bilo dodeljeno v najem in ne v last).
Ker je 30 % zmanjšanje odškodnine po 1. odstavku 42. čl. ZRPPN predvideno zgolj kot možnost, ki se ji razlaščenec lahko odreče, zmanjševanje prisojene odškodnine zaradi dodelitve najemnega stanovanja ni v nasprotju z zahtevo po določitvi pravične odškodnine.
nepopolna vloga -predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov – zavrženje vloge
Predlog predlagateljice za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov ne vsebuje vseh sestavin po 21. členu ZNP, prav tako pa predlogu ni predložen sporazum o varstvu in vzgoji otroka, o stikih in o preživnini v pomenu 105. člena, 106. a člena ter 130. člena ZZZDR. Ker je sodišče prve stopnje predlagateljico tudi opozorilo na posledice, če v postavljenem roku predloga ne bo popravila in dopolnila, je njegova odločitev o zavrženju vloge pravilna.
odgovornost države zaradi nezakonitega ravnanja državnega organa – protipravno ravnanje sodišča – nepopolna tožba – poziv na popravo tožbe
V nadaljevanju postopka naj bi sodišča tožniku s svojim protipravnim ravnanjem onemogočila, da bi dosegel povračilo navedenega zneska in ga tako oškodovala. Ob tem se je tožnik skliceval na toženkino objektivno odškodninsko odgovornost. Dejstveni substrat, ki ga je mogoče razbrati iz tožnikovega trditvenega gradiva, vendarle omogoča obravnavanje tega tožnikovega zahtevka. Za zavrženje tožbe, češ da tožnik ni navedel vseh elementov odškodninske odgovornosti, zato ni bilo podlage.
ZIZ člen 16a, 16a/2, 16a/2-2, 17, 40, 40/1, 40/1-1, 40/2.
predlog za izvršbo – identifikacijski podatki o dolžniku in upniku – identiteta strank – identifikacijski znak nepremičnine
Dejstvo, da je upnik v predlogu za izvršbo pozabil označiti matično ali davčno številko obeh strank v postopku, predstavlja le relativno bistveno kršitev določb postopka, ki pa ni vplivala na zakonitost in pravilnost sklepa o izvršbi. Dolžnik niti ni trdil, da ne obstoji identiteta med strankami izvršilnega in pravdnega postopka.
Zgolj dejstvo, da je upnik v označbo nepremičnine vnesel še ID znak nepremičnine, ne spremeni predmeta obveznosti. Pravilna oznaka nepremičnine po ZZK-1 je pomembna le v postopkih, katerih izid je vpis v zemljiško knjigo, kar pa ni primer v postopku izvršbe zaradi izpraznitve in izselitve nepremičnine.
V četrtem odstavku 159. člena ZASP je uporabnikom varovanih del (ki ta dela uporabljajo na podlagi ZASP brez neizključnega prenosa ustrezne pravice) naložena dolžnost enkrat mesečno predložiti pristojni kolektivni organizaciji podatke o svoji uporabi. Vendar ta njihova dolžnost ne predstavlja hkratne civilne pravice (zahtevka) tožeče stranke, na podlagi katere bi lahko takšno postopanje uporabnikov uveljavljala v pravdi. Tožeča stranka ima kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov namreč na voljo le civilnopravne zahtevke zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni). Poleg tega pa sme sodišče toženi stranki naložiti opravo določene dajatve le takrat, ko je obveznost zapadla do konca glavne obravnave.
preložitev naroka – izostanek z naroka – opravičljiv razlog – zdravniško potrdilo – zdravstvene težave
Toženkine zdravstvene težave pred zadnjim narokom niso bile nenadne in nepredvidljive, izostanek na zadnjem naroku pa je opravičila kar s predložitvijo istega zdravniškega potrdila, ki ga je predložila že pred prejšnjim narokom, to potrdilo pa je bilo izdano skoraj dva meseca pred zadnjim narokom, zato iz njega ni razvidno, ali je pred zadnjim narokom sploh še vedno imela zdravstvene težave. Poleg tega pa iz predloženega potrdila niti ne izhaja, kakšno bolezen oziroma stanje toženka konkretno ima, temveč je v njem zgolj pavšalno navedeno, da zaradi trenutnega psihičnega stanja ne zmore ustrezno sodelovati v postopku. Take navedbe same po sebi ne predstavljajo opravičljivega razloga za izostanek z naroka, upoštevajoč še dejstvo, da je toženka vendarle sposobna za delo, česar niti ne zanika.
učinki obveznosti – izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve – neizpolnitev dela obveznosti – odgovornost prodajalca za stvarne napake – stvarne napake – stvar nima dogovorjenih lastnosti
Ko gre za neizpolnitev dela pogodbene obveznosti, lahko pogodbi zvesta stranka izbira, in sicer lahko zahteva izpolnitev v skladu s pogodbenimi določbami (po prvem odstavku 239. člena OZ je upnik upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi), ali pa neizpolnitev uveljavlja kot stvarno napako.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070178
OZ člen 80. ZPP člen 226, 226/2, 339, 339/1, 458, 458//1.
spor majhne vrednosti – listina v tujem jeziku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pooblaščenec po zaposlitvi
Ker tožnik sodišču prve stopnje ni dostavil overjenega prevoda, se sodišče prve stopnje pri odločanju na to dokazno listine ne bi smelo opreti. Ker pa gre zgolj relativno bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ta pa v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog, pritožbeno sodišče ni bilo dolžno ugotavljati, ali je ta kršitev sodišča prve stopnje morebiti vplivala na pravilnost in zakonitost izdane sodne odločbe.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0071404
ZZK-1 člen 132, 132-4. SPZ člen 194. ZPP člen 333.
zemljiški dolg - zloraba - ničnost - relativna neveljavnost
Če lastnik nepremičnine ustanovi lastniški zemljiški dolg z namenom, da bi izigral vrstni red poplačila, je tak posel ničen. Vendar pa tega upnik ne more uveljavljati v zemljiškoknjižnem postopku (sproženim za vknjižbo zemljiškega dolga), marveč v pravdi.
nedenarna terjatev – obračun in plačilo prispevkov – odgovornost za nedenarne obveznost izbrisane družbe – nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe – izbris družbe iz sodnega registra – singularno pravno nasledstvo
Obveznost delodajalca obračunati in pristojnim organom plačati davke in prispevke v skladu z veljavnimi predpisi pomeni nedenarno obveznost v razmerju do upnika – delavca.
V primeru nedenarnih terjatev aktivni družbeniki niso pravni nasledniki izbrisane družbe iz sodnega registra v postopku brez likvidacije.
začasna odredba – obstoj nevarnosti – likvidnost dolžnika v času oprave izvršbe - ocena gospodarskega stanja dolžnika – blokada transakcijskih računov
Iz blokade transakcijskih računov je namreč mogoče sklepati na obstoj trenutne likvidnosti dolžnika, ne daje pa celovite slike o njegovem finančnem oziroma premoženjskem stanju, iz katerega bi bilo šele mogoče sklepati, da bodoča uveljavitev upnikove terjatve ni ogrožena.
Ni toliko relevantno, ali je dolžnik trenutno likviden, pač pa je v času odločanja o predlogu za izdajo predhodne odredbe obstoječe finančno oziroma premoženjsko stanje treba projicirati v prihodnost, torej čas oprave izvršbe. Drugače povedano: potrebna je celovita ocena gospodarskega stanja dolžnika za presojo, ali navedeno stanje daje podlago za sklepanje, da bo v bodočnosti izvršba na sredstva dolžnika in s tem poplačilo upnika uspešno, ali pa navedeno stanje s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev upnikove terjatve.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Po ustaljeni sodni praksi se odškodnina za strah prisodi le tedaj, če je bil tako intenziven, da je porušil oškodovančevo duševno ravnovesje, ali če je trajal dalj časa.