Tožbeni zahtevek za plačilo regresa za letni dopust za leto 2010 je utemeljen v celoti, čeprav je tožnik na podlagi spremembe delodajalca delal pri toženi stranki v tem letu šele od 1. 6. 2010 dalje, ker tožena stranka kot delodajalec prevzemnik solidarno z delodajalcem prenosnikom odgovarja za vse terjatve delavcev, nastale do dneva prenosa.
ZZVZZ člen 81, 81/2, 81/2-5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1, 225.
zdravljenje v tujini – izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji
Operacija sečnice, ki je bila pri tožniku opravljena v Srbiji, se opravlja tudi v Sloveniji in je bil tožnik ob pregledu pri specialistu že naročen na operativni poseg v Sloveniji. Ker v Sloveniji niso bile izčrpane možnosti zdravljenja, tožnik nima pravice do povrnitve stroškov zdravljenja v tujini.
Sporazum o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 20/1. ZPIZ-1 člen 36, 193, 193/1.
starostna pokojnina – pogoji – dodana doba – služenje vojaškega roka
Časa obveznega služenja vojaškega roka ni mogoče upoštevati pri izpolnjevanju pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine iz 3. odstavka 36. člena ZPIZ-1, ki za priznanje pravice določa 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe, saj za to obdobje niso bili plačani prispevki. Tožniku, ki je je dopolnil starost 65 let in 14 let ter 1 mesec in 1 dan zavarovalne dobe, tako ni mogoče upoštevati služenja vojaškega roka, zato ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine.
nadomestilo za invalidnost – pokojninska osnova – matična evidenca
Ker sodišče prve stopnje ni razčistilo nejasnosti med višino plač, ki izhajajo iz potrdila tožnikovega delodajalca, in podatki, ki jih je isti delodajalec sporočil tožencu na obrazcu M-4 za matično evidenco, temveč je izhajalo zgolj iz tega, da so podatki v matični evidenci pravilni, je dejansko stanje glede višine plače za izračun pokojninske osnove ostalo nepopolno ugotovljeno.
SPZ člen 33, 35. ZTLR člen 78. ZPP člen 7, 212, 214, 163, 163/2, 425. ZOdvT tarifna številka 6001, 6002.
motenje posesti – varstvo pred motenjem posesti – motilno ravnanje – soposestniki – razpravno načelo – stroški postopka – stroški za zastopanje na mediacijskem srečanju
Tožeča stranka, ki zahteva varstvo pred motenjem posesti, bi morala v konkretnem primeru, če bi želela s svojim zahtevkom uspeti, dokazati, da je imel tožnik pred motenjem (so)posest, da je bila (so)posest motena, da so bili toženci tisti, ki so motili (so)posest in da je bilo njihovo ravnanje samovoljno in protipravno.
Mediacija ni del pravdnega postopka, tako da stroškov mediacije ni mogoče naložiti v povračilo stranki, ki je v pravdnem postopku izgubila.
Vsebino in obseg pravdnega postopka – ugotavljanja pravno relevantnih, pa spornih dejstev in postopka dokazovanja le-teh, za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka determinira tožena stranka z odgovorom na tožbo, ki pa je v obravnavanem primeru izostal.
Čim se tožena stranka ni opredelila do trditev tožeče stranke, da njeni objavljeni članki niso izpolnjevali v njeni prijavi na razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev določenih kriterijev, ne le informativnega, pač pa tudi raziskovalnega novinarstva, je torej soglašala z navedenimi trditvami.
nedenarna terjatev – obračun in plačilo prispevkov – odgovornost za nedenarne obveznost izbrisane družbe – nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe – izbris družbe iz sodnega registra – singularno pravno nasledstvo
Obveznost delodajalca obračunati in pristojnim organom plačati davke in prispevke v skladu z veljavnimi predpisi pomeni nedenarno obveznost v razmerju do upnika – delavca.
V primeru nedenarnih terjatev aktivni družbeniki niso pravni nasledniki izbrisane družbe iz sodnega registra v postopku brez likvidacije.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7. SZ-1 člen 103, 193-1, 103-3, 103-5, 103/3.
odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlogi – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – sklepčnost tožbe – nasprotje med trditvami in dokazi
Toženčeva pasivnost, ki na tožbene trditve ni odgovoril, se ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. Dejanske trditve tožbe so zato neizpodbojna podlaga zamudne sodbe.
odgovornost države zaradi nezakonitega ravnanja državnega organa – protipravno ravnanje sodišča – nepopolna tožba – poziv na popravo tožbe
V nadaljevanju postopka naj bi sodišča tožniku s svojim protipravnim ravnanjem onemogočila, da bi dosegel povračilo navedenega zneska in ga tako oškodovala. Ob tem se je tožnik skliceval na toženkino objektivno odškodninsko odgovornost. Dejstveni substrat, ki ga je mogoče razbrati iz tožnikovega trditvenega gradiva, vendarle omogoča obravnavanje tega tožnikovega zahtevka. Za zavrženje tožbe, češ da tožnik ni navedel vseh elementov odškodninske odgovornosti, zato ni bilo podlage.
začasna odredba – obstoj nevarnosti – likvidnost dolžnika v času oprave izvršbe - ocena gospodarskega stanja dolžnika – blokada transakcijskih računov
Iz blokade transakcijskih računov je namreč mogoče sklepati na obstoj trenutne likvidnosti dolžnika, ne daje pa celovite slike o njegovem finančnem oziroma premoženjskem stanju, iz katerega bi bilo šele mogoče sklepati, da bodoča uveljavitev upnikove terjatve ni ogrožena.
Ni toliko relevantno, ali je dolžnik trenutno likviden, pač pa je v času odločanja o predlogu za izdajo predhodne odredbe obstoječe finančno oziroma premoženjsko stanje treba projicirati v prihodnost, torej čas oprave izvršbe. Drugače povedano: potrebna je celovita ocena gospodarskega stanja dolžnika za presojo, ali navedeno stanje daje podlago za sklepanje, da bo v bodočnosti izvršba na sredstva dolžnika in s tem poplačilo upnika uspešno, ali pa navedeno stanje s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev upnikove terjatve.
umik tožbe - plačilo pravdnih stroškov – nagrada odvetnika postavljenega po ZBPP
Dejstvo, da je bil toženec zastopan po odvetniku v okviru brezplačne pravne pomoči, ne pomeni, da tožencu stroški niso nastali ter da bi ti stroški morali biti naloženi v korist Bpp. V takšnem primeru sodišče odloči o medsebojnih razmerjih pravdnih strank tudi glede pravdnih stroškov, terjatev upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka pa preide na Republiko Slovenijo po samem zakonu z dnem pravnomočnosti odločbe sodišča o stroških postopkov.
prekinitev postopka – napotitev na pravdo – kmetija – dedovanje kmetijskih gospodarstev – nacionalizacija dela kmetije
Med dediči ni sporno, da so zemljišča, ki so predmet zapuščinskega postopka, pred podržavljanjem pripadala kmetijsko-gozdarski in gospodarski enoti – kmetiji. Del te kmetije, ki ni bil podržavljen, ni bil predmet dedovanja, saj je zaradi drugačnega prenosa premoženja (z izročilno oziroma preužitarsko pogodbo) prešel na dediča. Gre za kmetijska in gozdna zemljišča, ki so bila pred nacionalizacijo sestavni kmetije. Ta je, kot izhaja iz izvedenskih mnenj, ena redkih kmečkih posesti, ki ima vsa zemljišča v enem kosu. Glede na navedeno, zemljišč, ki so predmet zapuščinskega postopka, ni mogoče obravnavati ločeno od kmetijskega gospodarstva, kateremu so prvotno pripadala.
ZPP člen 116, 337, 337/2. ZD člen 163, 165, 205, 205/3.
vrnitev v prejšnje stanje – predpostavke vrnitve v prejšnje stanje – izguba pravice opraviti pravno dejanje – uveljavljanje nujnega dednega deleža v pritožbi
Ker pritožnik zaradi izostanka z zapuščinske obravnave ni zamudil pravice do uveljavljanja nujnega deleža, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje že iz tega razloga neutemeljen.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja – višina nadomestila – metoda izračuna – tržna najemnina
ZDen konkretno ne določa meril za določanje odškodnine, zato mora primerno odmeno zaradi nemožnosti uporabe vrnjene nepremičnine določiti sodišče po metodi, ki se mu zdi primerna. Merila za to je oblikovala sodna praksa, in sicer je treba upoštevati zakupnino, ki bi jo ob normalnem teku stvari tožeča stranka lahko iztržila (t. j. tržno najemnino).
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – izpisek iz poslovodnih knjig – dejanska podlaga tožbe – sklep o dopolnitvi tožbe – nepopolna tožba
Izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, je enostranska listina, ki lahko vsebuje več terjatev iz različnih dejanskih in pravnih temeljev. Sam izpisek iz poslovnih knjig torej ne vzpostavlja obligacijskega razmerja med strankama, niti sam zase še ne pojasni dejanske podlage terjatve. Izkazuje le, da so določene terjatve zavedene v poslovnih knjigah in da zanje obstajajo knjigovodske listine.
Če tožba ne vsebuje dejstev, ki bi omogočala identifikacijo zahtevka in torej opisa oziroma individualizacijo življenjskega primera, iz katerega izvira v tožbi uveljavljana terjatev, taka tožba ni popolna, saj onemogoča ločitev tega zahtevka od drugih morebitnih zahtevkov.
duševno zdravje – pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom – hujša nevarnost za življenje in zdravje – duševna motnja
J. I. je nekritičen do svojega stanja, odklanjal je tudi zdravljenje, kar vse ob poteku njegove duševne motnje, ki se stopnjuje, predstavlja hujšo nevarnost za njegovo življenje in zdravje, te nevarnosti pa z milejšo obliko zdravljenja ni mogoče odpraviti, kar sta potrdila tako izvedenka kot tudi lečeči zdravnik.
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, zato je z njo vročitev dokazana. Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
nepopolna vloga -predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov – zavrženje vloge
Predlog predlagateljice za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov ne vsebuje vseh sestavin po 21. členu ZNP, prav tako pa predlogu ni predložen sporazum o varstvu in vzgoji otroka, o stikih in o preživnini v pomenu 105. člena, 106. a člena ter 130. člena ZZZDR. Ker je sodišče prve stopnje predlagateljico tudi opozorilo na posledice, če v postavljenem roku predloga ne bo popravila in dopolnila, je njegova odločitev o zavrženju vloge pravilna.
SPZ člen 24, 269. ZTLR člen 29, 70. Zakon o zastaranju terjatev člen 14, 42, 42/1. ZPP člen 196, 316, 316/2. ODZ paragraf 1460, 1472, 1479.
izstavitev zemljiškoknjižne listine - zastaranje - obličnost - realizacija pogodbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitni način - priposestvovanje - družbena lastnina
Neoblično sklenjena pogodba postane z realizacijo veljavna, kar pa pri nepremičninah ne pomeni tudi pridobitnega načina, potrebnega za prenos lastninske pravice.