ZNP vseh procesnih situacij, ki vplivajo na odločitev o stroških, ne ureja. Tako v 35. členu ZNP ni situacije, ko zaradi umika predloga sodišče v zadevi ne odloči meritorno, ampak postopek ustavi. Ker gre pri umiku tožbe in umiku predloga za podobni situaciji, je na podlagi 37. člena ZNP, v primeru umika predloga zato potrebno smiselno uporabiti 158. člen ZPP.
Ker v konkretnem primeru do umika predloga ni prišlo zato, ker bi se razmerje, ki je bilo predmet postopka uredilo, ampak zato, ker predlagateljica ni plačala odrejenega predujma, je nasprotnim udeležencem zato dolžna povrniti stroške, ki so jih v postopku imeli.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072877
ZBPP člen 46. OZ člen 131, 171, 179.
stroški – brezplačna pravna pomoč – prehod terjatve na plačilo stroškov postopka na RS – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost – soprispevek oškodovanca – ugovor pasivne legitimacije - procesna legitimacija - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zavarovanje gradbišča – dolžnosti lastnika zemljišča z javno potjo
V primeru, ko zaradi določenih okoliščin stvar ali dejavnost postane takšna, da iz nje izhajajo določeni nadpovprečni riziki za to, da bodo poškodovane pravno zavarovane dobrine, odgovarja kvečjemu tisti, kateremu je možno pripisati krivdo za ravnanje (storitev ali opustitev), ki je imelo za posledico nastop teh okoliščin. Odgovornost je lahko v tem primeru le krivdna in ne objektivna.
Namen procesne legitimacije je opredelitev, kdo sme nastopati kot tožnik (aktivna procesna legitimacija) in kdo kot toženec (pasivna procesna legitimacija). Za odločitev, ali je tožba dopustna v smislu te procesne predpostavke, ni potrebno, da bi tožeča stranka dokazovala tudi to, da je pravi upnik, da bi torej izkazala obstoj stvarne legitimacije in da bi dokazala, da je tožena stranka pravi dolžnik, ampak zadostuje takšno zatrjevanje.
Lastnik nepremičnine je dolažn le-to vzdrževati v stanju, ki ne ogroža drugih. Ker je dopuščal prehod preko svoje nepremičnine po sporni poti, ki je bila celo asfaltirana, je bil dolžan vsekakor poskrbeti (sam ali preko svojega pogodbenega izvajalca) za hitro sanacijo nastale poškodbe na poti, fizično zaprtje poti ali pa za pravilno zaščito začasnega gradbišča.
Ne ZPP ne ZBPP ne dajeta sodišču podlage za odločitev, da stroške, ki jih je sicer sodišče priznalo tožeči stranki, tožena stranka plača na račun Okrožnega sodišča. V pravdnem postopku sta namreč stranki le tožeča in tožena stranka, ne pa tudi država oz. sodišče, ki je eni od strank odobrila brezplačno pravno pomoč. Pravdno sodišče v pravdnem postopku odloči le o njunih medsebojnih razmerjih, vključno tudi o pravdnih stroških.
S tem, ko je sodišče prve stopnje v izreku sodbe dodalo mesto vznemirjanja, ni prisodilo nekaj več ali nekaj drugega, kot je zahtevala tožeča stranka.
Sodišče prve stopnje je deloma napačno uporabilo materialno pravo, ko je tožencu naložilo, da po koncu izvedbe del na vodovodni inštalaciji v svojem stanovanju namesti keramične ploščice. Takšen ukrep namreč ni potreben za to, da bi vznemirjanje prenehalo, tako da zanj v določbi 99. čl. SPZ ni podlage.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja – višina nadomestila – metoda izračuna – tržna najemnina
ZDen konkretno ne določa meril za določanje odškodnine, zato mora primerno odmeno zaradi nemožnosti uporabe vrnjene nepremičnine določiti sodišče po metodi, ki se mu zdi primerna. Merila za to je oblikovala sodna praksa, in sicer je treba upoštevati zakupnino, ki bi jo ob normalnem teku stvari tožeča stranka lahko iztržila (t. j. tržno najemnino).
SPZ člen 33, 35. ZTLR člen 78. ZPP člen 7, 212, 214, 163, 163/2, 425. ZOdvT tarifna številka 6001, 6002.
motenje posesti – varstvo pred motenjem posesti – motilno ravnanje – soposestniki – razpravno načelo – stroški postopka – stroški za zastopanje na mediacijskem srečanju
Tožeča stranka, ki zahteva varstvo pred motenjem posesti, bi morala v konkretnem primeru, če bi želela s svojim zahtevkom uspeti, dokazati, da je imel tožnik pred motenjem (so)posest, da je bila (so)posest motena, da so bili toženci tisti, ki so motili (so)posest in da je bilo njihovo ravnanje samovoljno in protipravno.
Mediacija ni del pravdnega postopka, tako da stroškov mediacije ni mogoče naložiti v povračilo stranki, ki je v pravdnem postopku izgubila.
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, zato je z njo vročitev dokazana. Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0070191
ZOTIKA člen 1, 10. ZPP člen 190.
menica - tožbeni zahtevek na sklenitev pogodbe - zotika - odkup terjatev po zotika - posebni pogoji za odkup terjatev - izjave končnih dolžnikov
Stališče, da bi v skladu z že obstoječo sodno prakso moralo sodišče prve stopnje sprejeti druge dokazne listine, ki bi dokazovale obstoj in višino terjatve, s čimer bi se nadomestila zahteva po predložitvi izjave končnega dolžnika iz 5. točke Navodila Banke Slovenije, ni pravilno.
Zaradi njihove abstraktnosti, menic ni mogoče šteti za izjave končnih dolžnikov v smislu 5. točke Navodila BS, temveč morebiti le za izjave izplačilne banke ali banke garanta o obstoju terjatve.
SPZ člen 24, 269. ZTLR člen 29, 70. Zakon o zastaranju terjatev člen 14, 42, 42/1. ZPP člen 196, 316, 316/2. ODZ paragraf 1460, 1472, 1479.
izstavitev zemljiškoknjižne listine - zastaranje - obličnost - realizacija pogodbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitni način - priposestvovanje - družbena lastnina
Neoblično sklenjena pogodba postane z realizacijo veljavna, kar pa pri nepremičninah ne pomeni tudi pridobitnega načina, potrebnega za prenos lastninske pravice.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Po ustaljeni sodni praksi se odškodnina za strah prisodi le tedaj, če je bil tako intenziven, da je porušil oškodovančevo duševno ravnovesje, ali če je trajal dalj časa.
ZPP člen 191, 191/2, 184, 184/3. ZGD-1 člen 3, 3/6, 667, 667/2, 672.
statusno preoblikovanje podjetnika - pravdna stranka – procesna sposobnost – samostojni podjetnik - subjektiviteta podjetnika kot fizične osebe
Podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Samostojni podjetnik in fizična oseba sta torej isti subjekt. S statusnim preoblikovanjem podjetnika s prenosom podjetja na kapitalsko družbo pa subjektiviteta podjetnika kot fizične osebe in stranke postopka ne preneha. Ta preneha šele s smrtjo fizične osebe. Prvotno toženi stranki je torej prenehal le status samostojnega podjetnika, kar pa ne vpliva na njen procesni položaj kot stranke (fizične osebe) v postopku.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7. SZ-1 člen 103, 193-1, 103-3, 103-5, 103/3.
odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlogi – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – sklepčnost tožbe – nasprotje med trditvami in dokazi
Toženčeva pasivnost, ki na tožbene trditve ni odgovoril, se ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. Dejanske trditve tožbe so zato neizpodbojna podlaga zamudne sodbe.
prenos lastninske pravice na premičninah – davčna izvršba - komisijska prodaja – vpis v register vozil
Pridobitev prometnega dovoljenja in vpis oziroma izbris iz registra vozil ne morejo imeti stvarnopravnega pomena, ki ga ima npr. zemljiškoknjižni vpis pri nepremičninah. V konkretnem primeru pa je ravnanje tožnika, tj. odjava avtomobila iz registra vozil pred izdanim sklepom o davčni izvršbi, lahko pomembno iz dokaznega vidika.
motenje posesti – motilno dejanje – protipravnost motilnega dejanja – dogovor o načinu uporabe stanovanja
Dejanje, ki naj bi bilo motilno dejanje, mora biti samovoljno in protipravno. Posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu. Protipravnost posega v posest je mogoče izključiti tudi s pravnim poslom. V danem primeru sta se pravdni stranki dogovorili o načinu uporabe stanovanja in dogovor zapisale v obliki sodne poravnave. Protipravnosti zato v tem primeru ni, niti ni pogojev za tožnikov uspeh v pravdi zaradi motenja posesti.
učinki obveznosti – izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve – neizpolnitev dela obveznosti – odgovornost prodajalca za stvarne napake – stvarne napake – stvar nima dogovorjenih lastnosti
Ko gre za neizpolnitev dela pogodbene obveznosti, lahko pogodbi zvesta stranka izbira, in sicer lahko zahteva izpolnitev v skladu s pogodbenimi določbami (po prvem odstavku 239. člena OZ je upnik upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi), ali pa neizpolnitev uveljavlja kot stvarno napako.
Ker je taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastala ob vložitvi tožbe, tožnik pa je predlog za obročno plačilo (samo) te sodne takse podal pozneje, za odločitev o predlogu nima več pravnega interesa.
predlog za nadaljevanje izvršbe – taksna obveznost – sodna taksa – več predmetov izvršbe – nadaljevanje izvršbe – nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – taksna tarifa
Upnik je predlagal nadaljevanje izvršbe na več dolžnikovih nepremičnin, torej na več predmetov izvršbe, zato je potrebno pri odmeri višine sodne takse uporabiti (tudi) sodno takso po tar. št. 4015 ZST-1, ki določa, da se taksa po tar. št. 4014 ZST-1 za drugo in vsako nadaljnje navedeno sredstvo oziroma predmet izvršbe poveča za 6,00 EUR. Vsaka nadaljnja nepremičnina, za katero je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe, predstavlja nadaljnji predmet izvršbe, za katerega mora predlagatelj plačati (dodatnih) 6,00 EUR.