SPZ člen 24, 269. ZTLR člen 29, 70. Zakon o zastaranju terjatev člen 14, 42, 42/1. ZPP člen 196, 316, 316/2. ODZ paragraf 1460, 1472, 1479.
izstavitev zemljiškoknjižne listine - zastaranje - obličnost - realizacija pogodbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitni način - priposestvovanje - družbena lastnina
Neoblično sklenjena pogodba postane z realizacijo veljavna, kar pa pri nepremičninah ne pomeni tudi pridobitnega načina, potrebnega za prenos lastninske pravice.
prekinitev postopka – napotitev na pravdo – kmetija – dedovanje kmetijskih gospodarstev – nacionalizacija dela kmetije
Med dediči ni sporno, da so zemljišča, ki so predmet zapuščinskega postopka, pred podržavljanjem pripadala kmetijsko-gozdarski in gospodarski enoti – kmetiji. Del te kmetije, ki ni bil podržavljen, ni bil predmet dedovanja, saj je zaradi drugačnega prenosa premoženja (z izročilno oziroma preužitarsko pogodbo) prešel na dediča. Gre za kmetijska in gozdna zemljišča, ki so bila pred nacionalizacijo sestavni kmetije. Ta je, kot izhaja iz izvedenskih mnenj, ena redkih kmečkih posesti, ki ima vsa zemljišča v enem kosu. Glede na navedeno, zemljišč, ki so predmet zapuščinskega postopka, ni mogoče obravnavati ločeno od kmetijskega gospodarstva, kateremu so prvotno pripadala.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7. SZ-1 člen 103, 193-1, 103-3, 103-5, 103/3.
odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlogi – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – sklepčnost tožbe – nasprotje med trditvami in dokazi
Toženčeva pasivnost, ki na tožbene trditve ni odgovoril, se ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. Dejanske trditve tožbe so zato neizpodbojna podlaga zamudne sodbe.
ZPP člen 191, 191/2, 184, 184/3. ZGD-1 člen 3, 3/6, 667, 667/2, 672.
statusno preoblikovanje podjetnika - pravdna stranka – procesna sposobnost – samostojni podjetnik - subjektiviteta podjetnika kot fizične osebe
Podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Samostojni podjetnik in fizična oseba sta torej isti subjekt. S statusnim preoblikovanjem podjetnika s prenosom podjetja na kapitalsko družbo pa subjektiviteta podjetnika kot fizične osebe in stranke postopka ne preneha. Ta preneha šele s smrtjo fizične osebe. Prvotno toženi stranki je torej prenehal le status samostojnega podjetnika, kar pa ne vpliva na njen procesni položaj kot stranke (fizične osebe) v postopku.
Vsebino in obseg pravdnega postopka – ugotavljanja pravno relevantnih, pa spornih dejstev in postopka dokazovanja le-teh, za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka determinira tožena stranka z odgovorom na tožbo, ki pa je v obravnavanem primeru izostal.
Čim se tožena stranka ni opredelila do trditev tožeče stranke, da njeni objavljeni članki niso izpolnjevali v njeni prijavi na razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev določenih kriterijev, ne le informativnega, pač pa tudi raziskovalnega novinarstva, je torej soglašala z navedenimi trditvami.
ZRPPN člen 9, 23, 25, 25/3, 26, 32, 33, 34, 41, 41/1, 42, 42/1, 42/2, 42/3, 53, 64. ZPP člen 213, 213/2, 286. ZNP člen 101, 104.
pravična odškodnina za razlaščeno nepremičnino – zmanjšanje odškodnine zaradi zagotovitve drugega primernega stanovanja – drugo primerno stanovanje
Primernosti stanovanja ni mogoče presojati s primerjavo velikosti ali vrednosti dodeljenega stanovanja z velikostjo in vrednostjo razlaščene nepremičnine, ampak je pomembno, ali je dodeljeno stanovanje zadovoljivo rešilo z razlastitvijo nastali stanovanjski problem (stanovanje je bilo dodeljeno v najem in ne v last).
Ker je 30 % zmanjšanje odškodnine po 1. odstavku 42. čl. ZRPPN predvideno zgolj kot možnost, ki se ji razlaščenec lahko odreče, zmanjševanje prisojene odškodnine zaradi dodelitve najemnega stanovanja ni v nasprotju z zahtevo po določitvi pravične odškodnine.
nedenarna terjatev – obračun in plačilo prispevkov – odgovornost za nedenarne obveznost izbrisane družbe – nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe – izbris družbe iz sodnega registra – singularno pravno nasledstvo
Obveznost delodajalca obračunati in pristojnim organom plačati davke in prispevke v skladu z veljavnimi predpisi pomeni nedenarno obveznost v razmerju do upnika – delavca.
V primeru nedenarnih terjatev aktivni družbeniki niso pravni nasledniki izbrisane družbe iz sodnega registra v postopku brez likvidacije.
Ker je pravni interes temeljna procesna predpostavka (za ugotovitveno tožbo), pa tega tožnica ni niti zatrjevala niti kakorkoli izkazala, se sodišče prve stopnje ni moglo niti smelo ukvarjati z obstojem ali neobstojem razlogov za odpoved pogodbe.
ZFPPIPP člen 103, 144, 156. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije člen 9, 10, 11, 12.
prisilna poravnava - nadomestilo upravitelju – predloga prenosa terjatev na dolžnika kot stvarni vložek na podlagi povečanja osnovnega kapitala družbe
Dolžnik je s predlogom prisilne poravnave upnikom ponudil tudi alternativni predlog, da prenesejo terjatve na dolžnika kot stvarni vložek na podlagi povečanja osnovnega kapitala družbe. V kolikor ta možnost obstaja, pa je v predujmu potrebno upoštevati tudi nadomestilo upravitelja za izdelavo poročila o vpisu in plačilu novih delnic glede na število vseh predvidoma pravočasno prijavljenih zavarovanih in nezavarovanih terjatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070178
OZ člen 80. ZPP člen 226, 226/2, 339, 339/1, 458, 458//1.
spor majhne vrednosti – listina v tujem jeziku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pooblaščenec po zaposlitvi
Ker tožnik sodišču prve stopnje ni dostavil overjenega prevoda, se sodišče prve stopnje pri odločanju na to dokazno listine ne bi smelo opreti. Ker pa gre zgolj relativno bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ta pa v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog, pritožbeno sodišče ni bilo dolžno ugotavljati, ali je ta kršitev sodišča prve stopnje morebiti vplivala na pravilnost in zakonitost izdane sodne odločbe.
V položaju, ko je zapis služnosti sam po sebi večpomenski, se lastnik na vpis služnosti v zemljiško knjigo pač ne more zanesti. Ker tožena stranka sama ni bila sklenitelj dogovora, ni niti mogla vedeti, na kaj so stranke sodne poravnave s samo poravnavo zares mislile. V takšnem posebnem primeru nosi lastnik zemljiške parcele breme iskanja obvestil (informacij) o tem, kaj so pogodbene stranke resnično hotele.
prenos lastninske pravice na premičninah – davčna izvršba - komisijska prodaja – vpis v register vozil
Pridobitev prometnega dovoljenja in vpis oziroma izbris iz registra vozil ne morejo imeti stvarnopravnega pomena, ki ga ima npr. zemljiškoknjižni vpis pri nepremičninah. V konkretnem primeru pa je ravnanje tožnika, tj. odjava avtomobila iz registra vozil pred izdanim sklepom o davčni izvršbi, lahko pomembno iz dokaznega vidika.
Ker je taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastala ob vložitvi tožbe, tožnik pa je predlog za obročno plačilo (samo) te sodne takse podal pozneje, za odločitev o predlogu nima več pravnega interesa.
predlog za nadaljevanje izvršbe – taksna obveznost – sodna taksa – več predmetov izvršbe – nadaljevanje izvršbe – nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – taksna tarifa
Upnik je predlagal nadaljevanje izvršbe na več dolžnikovih nepremičnin, torej na več predmetov izvršbe, zato je potrebno pri odmeri višine sodne takse uporabiti (tudi) sodno takso po tar. št. 4015 ZST-1, ki določa, da se taksa po tar. št. 4014 ZST-1 za drugo in vsako nadaljnje navedeno sredstvo oziroma predmet izvršbe poveča za 6,00 EUR. Vsaka nadaljnja nepremičnina, za katero je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe, predstavlja nadaljnji predmet izvršbe, za katerega mora predlagatelj plačati (dodatnih) 6,00 EUR.
učinki obveznosti – izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve – neizpolnitev dela obveznosti – odgovornost prodajalca za stvarne napake – stvarne napake – stvar nima dogovorjenih lastnosti
Ko gre za neizpolnitev dela pogodbene obveznosti, lahko pogodbi zvesta stranka izbira, in sicer lahko zahteva izpolnitev v skladu s pogodbenimi določbami (po prvem odstavku 239. člena OZ je upnik upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi), ali pa neizpolnitev uveljavlja kot stvarno napako.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072877
ZBPP člen 46. OZ člen 131, 171, 179.
stroški – brezplačna pravna pomoč – prehod terjatve na plačilo stroškov postopka na RS – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost – soprispevek oškodovanca – ugovor pasivne legitimacije - procesna legitimacija - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zavarovanje gradbišča – dolžnosti lastnika zemljišča z javno potjo
V primeru, ko zaradi določenih okoliščin stvar ali dejavnost postane takšna, da iz nje izhajajo določeni nadpovprečni riziki za to, da bodo poškodovane pravno zavarovane dobrine, odgovarja kvečjemu tisti, kateremu je možno pripisati krivdo za ravnanje (storitev ali opustitev), ki je imelo za posledico nastop teh okoliščin. Odgovornost je lahko v tem primeru le krivdna in ne objektivna.
Namen procesne legitimacije je opredelitev, kdo sme nastopati kot tožnik (aktivna procesna legitimacija) in kdo kot toženec (pasivna procesna legitimacija). Za odločitev, ali je tožba dopustna v smislu te procesne predpostavke, ni potrebno, da bi tožeča stranka dokazovala tudi to, da je pravi upnik, da bi torej izkazala obstoj stvarne legitimacije in da bi dokazala, da je tožena stranka pravi dolžnik, ampak zadostuje takšno zatrjevanje.
Lastnik nepremičnine je dolažn le-to vzdrževati v stanju, ki ne ogroža drugih. Ker je dopuščal prehod preko svoje nepremičnine po sporni poti, ki je bila celo asfaltirana, je bil dolžan vsekakor poskrbeti (sam ali preko svojega pogodbenega izvajalca) za hitro sanacijo nastale poškodbe na poti, fizično zaprtje poti ali pa za pravilno zaščito začasnega gradbišča.
Ne ZPP ne ZBPP ne dajeta sodišču podlage za odločitev, da stroške, ki jih je sicer sodišče priznalo tožeči stranki, tožena stranka plača na račun Okrožnega sodišča. V pravdnem postopku sta namreč stranki le tožeča in tožena stranka, ne pa tudi država oz. sodišče, ki je eni od strank odobrila brezplačno pravno pomoč. Pravdno sodišče v pravdnem postopku odloči le o njunih medsebojnih razmerjih, vključno tudi o pravdnih stroških.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0070191
ZOTIKA člen 1, 10. ZPP člen 190.
menica - tožbeni zahtevek na sklenitev pogodbe - zotika - odkup terjatev po zotika - posebni pogoji za odkup terjatev - izjave končnih dolžnikov
Stališče, da bi v skladu z že obstoječo sodno prakso moralo sodišče prve stopnje sprejeti druge dokazne listine, ki bi dokazovale obstoj in višino terjatve, s čimer bi se nadomestila zahteva po predložitvi izjave končnega dolžnika iz 5. točke Navodila Banke Slovenije, ni pravilno.
Zaradi njihove abstraktnosti, menic ni mogoče šteti za izjave končnih dolžnikov v smislu 5. točke Navodila BS, temveč morebiti le za izjave izplačilne banke ali banke garanta o obstoju terjatve.
umik tožbe - plačilo pravdnih stroškov – nagrada odvetnika postavljenega po ZBPP
Dejstvo, da je bil toženec zastopan po odvetniku v okviru brezplačne pravne pomoči, ne pomeni, da tožencu stroški niso nastali ter da bi ti stroški morali biti naloženi v korist Bpp. V takšnem primeru sodišče odloči o medsebojnih razmerjih pravdnih strank tudi glede pravdnih stroškov, terjatev upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka pa preide na Republiko Slovenijo po samem zakonu z dnem pravnomočnosti odločbe sodišča o stroških postopkov.