določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo z delom sodnika - izločitev sodnika - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - stroški prevoza odvetnika - zavrnitev predloga
Če obstaja dvom v nepristranskost sojenja, je odpravi tega dvoma namenjen predlog za izločitev sodečega sodnika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnik pristojnega sodišča kot zakonec stranke v postopku - ugoditev predlogu
Po ustaljeni sodni praksi so drugi tehtni razlogi, ki utemeljujejo prenos pristojnosti, predvsem okoliščine, ki bi lahko omajale videz nepristranskosti sodišča. Takšna okoliščina je tudi zakonska zveza med stranko v postopku in sodnikom pristojnega sodišča.
nepravdni postopek - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
ZPP v prvem odstavku 357.a člena določa, da je pritožbo zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje mogoče izpodbijati le iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje. Pritožnik bi zato moral glede na okoliščine konkretnega primera, zlasti glede na ugotovljen obseg pomanjkljivosti izvedenega dokaznega postopka, utemeljiti, zakaj je sodišče druge stopnje s tem, ko teh pomanjkljivosti ni samo odpravilo, prekomerno zavarovalo pravico do pritožbe in nedopustno poseglo v njegovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Predlagatelj v pritožbi navaja le, da je razveljavitev vsebinsko napačna, saj meni, da bi moralo sodišče druge stopnje pritožbo nasprotnega udeleženca zavrniti. Kot je bilo obrazloženo pa pritožbe po 357.a členu ZPP sploh ni mogoče vložiti iz vsebinskih razlogov. Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 2. točke 365. člena ZPP v povezavi z 42. členom ZNP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina - poseg v pravice osebnosti - razžalitev dobrega imena in časti - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do družinskega življenja - pravica do zasebnosti - duševne bolečine - posttravmatski sindrom - huda nepremoženjska škoda - enotna odškodnina - dopuščena revizija
V izjemnih primerih lahko sodišče za različne vidike in vzroke duševnih bolečin prizna enotno odškodnino. To bo predvsem takrat, ko nepremoženjske škode ni mogoče cepiti na posamezne vzroke in vidike ter manifestacije oškodovančevega trpljenja.
Škoda, ki jo je tožnica pretrpela na vseh sferah svojega osebnega življenja, presega običajno škodo zaradi kršitev pravic osebnosti. Pomeni hud primer tovrstne nepremoženjske škode. Dosojeno zadoščenje v znesku 10.000 EUR pa je kljub hudi prizadetosti številnih področij tožničine osebne sfere v skladu z načelom individualizacije denarne odškodnine in na drugi strani z načelom njene objektivne pogojenosti.
URS člen 2. ZD člen 9, 142a, 142a/1, 142a/2, 142a/3, 142a/3-4, 142b, 219. SPZ člen 5. ZFPPIPP-E člen 417a, 417a/2, 417a/2-4.
kaduciteta - prehod zapuščine na državo - iztožljivost terjatve - odgovornost za zapustnikove dolgove - odgovornost rs za zapustnikove dolgove - aktivnost upnika - stečaj zapuščine - prenehanje terjatve upnika - prenehanje hipoteke - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Po prejšnji ureditvi upniki niso imeli nobene vloge pri odločanju o usodi zapuščine brez dedičev. Z novelo ZD-C pa se je odločanje o tem preneslo izključno na upnike. Po ZD-C je glede na 9., 142.a in 142b. člen ZD ključno, da sodišče po smrti zapustnika zapuščine brez dedičev objavi oklic s predpisano vsebino, o tem obvesti Republiko Slovenijo in (ne)znane upnike. Le ti morajo v roku, ki je glede na dikcijo 142.b člena ZD po stališču Vrhovnega sodišča prekluzivne narave, zahtevati, da se zapuščina brez dedičev prenese v stečajno maso zapuščine brez dedičev ter vložiti predlog za začetek njenega stečaja. Če tega ne storijo, postane zapuščina lastnina Republike Slovenije in ta ne odgovarja za zapustnikove dolgove.
Po stališču Vrhovnega sodišča je zakon izključil odgovornost države za prav vse zapustnikove dolgove, torej tudi tiste, zavarovane s hipoteko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00051535
SPZ člen 132. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - prenos lastninske pravice - zastavna pravica - lex commissoria - komisoričen posel - delna ničnost pogodbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se mora posamezno določilo v sklenjenem dogovoru med strankama presojati z vidika narave in namena klavzule lex commissoria, da se ugotovi ničnost takšnega spornega določila, vsebovanega v sklenjenem dogovoru, in da se prepreči nastanek pravnih posledic, ki izhajajo iz ničnega določila.
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/1, 56/2. ZPP člen 182, 182/2.
skupno in posebno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - obseg skupnega premoženja - aktiva in pasiva premoženja - davčne obveznosti - kredit - plačilo kredita po razvezi - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
V okoliščinah konkretnega primera znesek kredita, najetega med trajanjem zakonske zveze in vrnjenega po njenem razpadu iz sredstev enega zakonca, ne spada v skupno premoženje.
Znesek, potreben za plačilo davčnih obveznosti, nastalih iz naslova zaslužka za delo med trajanjem zakonske zveze, ki ga po razpadu zakonske zveze plača en zakonec z lastnimi sredstvi, ne sodi v pasivo skupnega premoženja.
Po določbah ZZZDR stanovanje na ... ni bilo skupno premoženje pravdnih strank, tudi če sta k nakupu vsaka svoje posebno premoženje prispevali obe pravdni stranki in čeprav sta ga kupili tik pred sklenitvijo zakonske zveze z namenom v njem živeti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča v drugih postopkih - odvetnik z območja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Več istovrstnih postopkov med istima strankama, kar ima lahko za posledico, da se v vseh teh postopkih večkrat ponavljajo ista dejstva ter predlagajo isti ali podobni dokazi, so za sodne spore okoliščine, ki na objektivni videz nepristranskosti ne morejo vplivati.
Tudi nezadovoljstvo ene od strank z izidi že končanih postopkov, ne predstavlja razloga za prenos stvarne pristojnosti na drugo sodišče.
Da je odvetnik ali odvetnica, ki večkrat sodeluje kot pooblaščenec strank v sodnih postopkih, dobro poznan med sodniki določenega sodišča ali več njih, je za sodišča v državi pogosta in običajna okoliščina, ki ne more predstavljati razloga za prenos krajevne pristojnosti.
Vrhovno sodišče je že večkrat (na primer v sklepih II DoR 191/2020 z dne 24. 7. 2020 in II DoR 189/2017 z dne 19.10.2017) obrazložilo, da kot precedenčno sodišče z razvojem sodne prakse in razlago prava, ki naj bo ex ante vodilo nižjim sodiščem pri odločanju, v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo. Temu ustrezno postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije.
Predlog tožene stranke obsega štiriinštirideset strani in je kljub pretiranemu obsegu vsebinsko popolnoma prazen. To pa pomeni, da je zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obstoja služnosti - neprava stvarna služnost - služnost v javno korist - priposestvovanje služnosti v javno korist - oblikovanje tožbenega zahtevka - trditveno in dokazno breme - dobra vera - pravni posel - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - pripoznava dolga - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 105, 105/3.
predlog za dopustitev revizije - etažna lastnina - skupni deli stavbe v etažni lastnini - solastninska pravica - prodajna pogodba - predmet pogodbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
revizijski postopek - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - konkretiziranost navedb - dokazi - zavrnitev predloga - predlog za dopustitev revizije - prepozna vloga - zavrženje predloga
Tožnica s svojimi trditvami v predlogu ni v zadostni meri izkazala, da je rok za vložitev predloga za dopustitev revizije zamudila iz upravičenega vzroka.
ZPP člen 183, 183/1-2. OZ člen 314, 314/1, 335, 335/1.
nasprotna tožba - dajatvena tožba - procesno pobotanje - uveljavljanje terjatve v pobot - uveljavljanje terjatve z nasprotno tožbo - opredelitev terjatve, ki se uveljavlja s pobotnim ugovorom - opredelitev terjatve, ki se uveljavlja z nasprotno tožbo - zastarana terjatev - ugovor zastaranja - sodna praksa Vrhovnega sodišča - dopuščena revizija
Stališča Vrhovnega sodišča iz zadeve II Ips 77/2019, po katerem je pri presoji trenutka zastaranja terjatve tudi pri procesnem pobotanju odločilen trenutek, ko so se stekli pogoji za pobot, ko je v postopku podan ugovor pobota, ni mogoče analogno uporabiti za dajatveno nasprotno tožbo, s katero toženec uveljavlja terjatev, ki po višini presega tožbeno terjatev in odločitev o kateri bo imela širši učinek od obrambe zoper tožbeno terjatev.
Sodišče ne more samo izbirati, katere izmed več toženčevih terjatev bo presojalo v okviru pobotnega ugovora in katerih ne. Do tega bi se - zaradi uvodoma opisanih različnih učinkov odločitve o pobotnem ugovoru in odločitve o nasprotni tožbi - lahko opredelil le toženec sam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00050697
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/6. URS člen 26. OZ člen 131. ZFPPIPP člen 347, 347/3, 347/3-2.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost države - stečajni postopek - odgovornost države za delo stečajnega upravitelja - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Zakon postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, katerim predlagatelj ni zadostil. Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč bistven element predloga za dopustitev revizije, česar predlagatelj ne more prepustiti Vrhovnemu sodišču.