določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - združitev pravd v skupno obravnavanje - dokazno podvajanje - pospešitev postopka - nižji stroški pravdnega postopka - ugoditev predlogu
Poleg pričakovane možnosti združitve pravd po prenosu krajevne pristojnosti v prid slednjega iz razlogov ekonomičnosti in smotrnosti govorijo še okoliščine, da se obe pravdni stranki nahajata na območju Okrožnega sodišča v Kranju (tožeča stranka ima tam poslovni sedež, toženec pa začasno bivališče in se dejansko tam nahaja), da ju zastopajo pooblaščenci iz Kranja oziroma Ljubljane in da se spor nanaša na medsebojna razmerja strank, ki izvirajo iz lastništva nepremičnine na Bledu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - vsebinsko povezane zadeve - ugoditev predlogu
V obravnavanem primeru gre za enega izmed več sporov, ki izhajajo iz relativno istih oziroma povezanih dejanskih okoliščin. Glede na prepletenost medsebojnih razmerij ni mogoče izključiti interesa udeleženca, v zvezi s katerim je bilo v drugem izmed teh sporov predlogu za delegacijo že ugodeno, za izid tudi tega postopka oziroma preprečiti, da se ne bi v javnosti vzbudil sum glede nepristranskosti sojenja pred pristojnim sodiščem.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZDru-1 člen 14.
predlog za dopustitev revizije - članstvo v društvu - sprejem v članstvo - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - vsebinsko povezane zadeve - ugoditev predlogu
V obravnavanem primeru gre za enega izmed več sporov, ki izhajajo iz relativno istih oziroma povezanih dejanskih okoliščin. Glede na prepletenost medsebojnih razmerij ni mogoče izključiti interesa udeleženca, v zvezi s katerim je bilo v drugem izmed teh sporov predlogu za delegacijo že ugodeno, za izid tudi tega postopka oziroma preprečiti, da se ne bi v javnosti vzbudil sum glede nepristranskosti sojenja pred pristojnim sodiščem.
predlog za dopustitev revizije - umik predloga za dopustitev revizije - plačilo sodne takse - razveljavitev plačilnega naloga
Ugotovi se umik predloga za dopustitev revizije.
Razveljavitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse za predlog je posledica umika predloga. V skladu s 34. členom ZST-1 mora stranka v primeru umika plačati tretjino takse za postopek o vlogi, za kar bo prejela nov plačilni nalog.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00050711
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - zaznamba spora - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe v zemljiško knjigo - neveljavnost zaznambe spora
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče z ugoditvijo zahtevku za ugotovitev neveljavnosti in izbris zaznambe spora pravilno uporabilo 243. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zdravstveno stanje - hospitalizacija - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sojenja - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje med stranko v postopku in sodnikom nepristojnega sodišča - sedež v stavbi pristojnega sodišča - poznanstvo med sodniki - ugoditev predlogu
V konkretnem primeru je sodnica Okrajnega sodišča v Mariboru A. A. mati prvega toženca in druge toženke. Res se sicer predmetni pravdni postopek vodi pred drugim - Okrožnim sodiščem v Mariboru, vendar pa sta bili obe sodišči na isti lokaciji vse do leta 2010. Razmerja in stiki med sodniki obeh prvostopnih sodišč v istem mestu so nedvomno tesnejši, medsebojno bolj povezani, sodniki obeh sodišč se medsebojno poznajo in tudi sodelujejo. Zunanji oziroma objektivni videz nepristranskosti je tako nedvomno okrnjen tudi v spornem primeru, ko je sodnica okrajnega sodišča mati dveh pravdnih strank v tej pravdi. Gre za najbližje sorodstvo. To pa lahko bistveno vpliva na vtis same nasprotne stranke in javnosti, da bi lahko na odločitev sodišča vplivala navedena okoliščina, ne glede na to, da sicer okrajno in okrožno sodišče nista manjši sodišči. Razen tega se odloča v premoženjskopravnem sporu precejšnje vrednosti. Vseh navedenih okoliščin pa ni mogoče zaobiti na ta način, da bi se posamezni sodniki okrožnega sodišča izločali. Podana je generalna objektivna ovira, ki se nanaša na vse sodnike tega sodišča.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravočasen po prvem naroku za glavno obravnavo podan ugovor procesnega pobotanja glede terjatve iz naslova sukcesivno nastajajoče škode, ki je pričela nastajati pred prvim narokom za glavno obravnavo, vsaj za tisti del škode, ki je nastala šele po prvem naroku za glavno obravnavo.
ZPP člen 367a, 367a/1. ZZK-1 člen 6. OZ člen 352, 352/1.
dopuščena revizija - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo
Revizija se dopusti glede vprašanj:
⁻ ali je bilo pravilno stališče drugostopenjskega sodišča, da je za presojo začetka teka subjektivnega zastaralnega roka v predmetni zadevi pomembno izključno načelo publicitete vpisov v zemljiško knjigo iz 6. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1),
⁻ ali je sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi ustrezno presodilo pritožbene navedbe tožnice zoper ugotovitve sodišča prve stopnje, da ravnanje uslužbenke toženke ni bilo protipravno.
OZ člen 89, 311. ZDR-1 člen 13, 18,126. ZDavP-2 člen 3, 12, 53, 54, 54a, 57, 97a, 352, 352/6. ZDoh-2 člen 4, 15, 37, 38. ZPSV člen 15. ZPIZ-2 člen 159. ZSDP-1 člen 13. ZJU člen 16.
obstoj delovnega razmerja - pobot - poračunanje plačil - pogodba civilnega prava - davki in prispevki
Okoliščina, da je sodišče ugotovilo obstoj delovnega razmerja in je na tej podlagi delavec upravičen do prejemkov iz delovnega razmerja, ne pomeni, da je delodajalec v tem istem sporu pridobil terjatev do delavca iz naslova vrnitve vsega, kar je ta prejel za opravljeno delo na podlagi pogodb civilnega prava. Pravno podlago za izplačilo, ki je bila prvotno pogodba civilnega prava, je le nadomestila druga, na podlagi zakonske domneve ugotovljena podlaga, to je pogodba o zaposlitvi. Delavec je v tem primeru upravičen do plačila za opravljeno delo in drugih prejemkov na podlagi ugotovljenega delovnega razmerja. Zneski, prejeti na podlagi civilnopravnega razmerja do višine pripadajočih prejemkov iz delovnega razmerja, ne predstavljajo terjatve, ki bi jo imel delodajalec do delavca, pač pa se v razmerju do pripadajoče plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja le poračunajo.
Davki in prispevki so javnopravna dajatev, s katero zavezanec in plačnik ne moreta prosto razpolagati in jih mimo predpisov, ki urejajo davčni postopek, ni mogoče medsebojno pobotavati.
Delavec ima pravico do bruto plače, zato delovno sodišče z dajatvenim izrekom odloči o obveznosti plačila bruto plače in/ali drugih prejemkov iz delovnega razmerja (ne pa tudi o obveznosti ali celo višini obveznosti plačila davkov in prispevkov). Tožnica, ki ji je bil del plače že izplačan, ni pa ji bila izplačana celotna plača, saj vsaj del plače za davke in prispevke od plače (oziroma drugega prejemka iz delovnega razmerja) ni bil plačan, je glede na navedeno upravičena zahtevati razliko v bruto plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja. Tak izrek sodne odločbe ne pomeni, da mora biti prisojeni znesek plačan neposredno delavcu kot upniku (na njegov račun). Če iz izvršilnega naslova izhaja obveznost plačila denarnega zneska, ki je zavezan še davkom in prispevkom (torej prisojenega bruto zneska), je takšno obveznost treba izpolniti tako, da se del denarne obveznosti, ki ustreza višini davkov in prispevkov, v imenu in za račun delavca nakaže neposredno pristojnemu organu, ki ga določa zakon, preostali del pa delavcu v njegovo neposredno razpolaganje.
URS člen 22, 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZP-1 člen 65, 65/4, 65/5, 155, 155/2.
dopolnitev dokaznega postopka - zahteva za sodno varstvo - nova dejstva - ustna obravnava
Iz zahteve za sodno varstvo izhaja obrazloženo in argumentirano izpodbijanje verodostojnosti ugotovitev prekrškovnega organa. Prav tako je storilec opisal svoje videnje dogodka, ko je navedel, da med vožnjo ni uporabljal telefona, saj je telefoniral ob vozilu na parkirišču. Takšne storilčeve navedbe pa zahtevajo razčiščevanje dejstev in dopolnitev dokaznega postopka na ustni obravnavi pred sodiščem. Sodišče se je pri odločanju oprlo še na opis dejanskega stanja prekrška, mu v celoti sledilo, storilca pa z njim ni seznanilo, da bi se do njega v zahtevi lahko opredelil. Šele tak opis dejanskega stanja pa je pomenil konkretizacijo sicer abstraktnega očitka prekrška iz petega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZPrCP, zato bi storilec z njim moral biti seznanjen še pred vložitvijo zahteve za sodno varstvo.
ZOZP člen 18. OZ člen 169, 963, 963/1. ZPIZ-1 člen 2.
obvezno zavarovanje v prometu - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - regresni zahtevek zavoda - načelo popolne odškodnine - smrt zavarovanca med postopkom - dopuščena revizija
Za obdobje po smrti zavarovanca tožeča stranka ni upravičena do povrnitve škode iz naslova sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 18. členu ZOZP.
Uporaba drugega odstavka 45. b. člena ZZdrS ne more temeljiti samo na plačilu ZZZS za urgentno dejavnost, ki ga je prejemala toženka, pač pa na plačilih, do katerih so bili ali bi bili upravičeni njeni zdravniki za enako delo, in ob upoštevanju načina plačevanja koncesionarja.