pogajanja o priznanju krivde - pravna opredelitev dejanja - pogajanja o pravni opredelitvi dejanja
Odločitev, ali naj obdolženec prizna krivdo po obtožbi ali ne, je odvisna tudi od dogovorjene kazenske sankcije - ta pa mora biti dogovorjena v mejah kazenskega materialnopravnega pravila, na katerem temelji pravna opredelitev očitanega dejanja. Pogajanja o pravni opredelitvi dejanja (pravilu iura novit curia navkljub) zmotno sporočajo, da bo sodišče svojo odločitev o sprejemu sporazuma in s tem sodbo oprlo prav na dogovorjeno pravno opredelitev in s tem tudi na dogovorjeno sankcijo, ne da bi preverjalo pravilnost pravne opredelitve. V teh okoliščinah obdolženec ne more pravilno razumeti narave in posledic sporazuma o priznanju krivde, zlasti ne obsega sodne kontrole sklenjenega sporazuma. Tveganja, da bo sodišče drugače pravno opredelilo opisano ravnanje, stranki s sporazumom ne moreta odpraviti.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - družinska skupnost - nasilje v družini
Družinska skupnost med obsojencem in oškodovanko, ki sta bila v zakonski zvezi, je obstajala tudi še po tem, ko se je oškodovanka zaradi obsojenčevega nasilja iz njunega skupnega doma izselila.
Spravljanje v podrejen položaj je konkretizirano z navedbo, da se je v posledici nasilja oškodovanka počutila ponižano in je bila v strahu za svoje življenje, saj je vedela, da obsojenec poseduje orožje, v posledici česar se je izselila iz družinske hiše.
Kršitve dokaznih prepovedi, storjene v (pred)kazenskem postopku z ravnanjem državnih organov, je mogoče upoštevati le, če obstaja vzročna zveza med njihovim ravnanjem in obsodilno sodbo.
Te ugotovitve so pomembne, ker ponujajo tudi odgovor na vprašanje, ali je bil pri prvostopenjskem sodniku podan izločitveni razlog iz 2. točke drugega odstavka 39. člena ZKP. Presečno točko v postopku, na kateri je treba presojati danost pogojev za sodnikovo izločitev, določa trenutek, ko se je obramba odločila v tem pogledu zahtevati sodno varstvo, to je takrat, ko je vložila zahtevo za izločitev dokaza in posledično izločitev sodečega sodnika.
S spoznavnega vidika ni nepomembno, v kateri fazi postopka se je sodnik seznanil z dokazom, na katerega se sodna odločba ne sme opirati, saj je popolnoma jasno, da je vpliv take seznanitve v začetni fazi, ko je vsebina take izjave (obvestila) pomemben spoznavni vir, na podlagi katerega je mogoče pridobiti za obsojenca obremenilne dokaze, povsem drugačen kot v položaju, ko so ti dokazi v skladu s postopkovnimi pravili že zbrani in celo, kot v predmetni zadevi, izvedeni na glavni obravnavi.
sporazum o priznanju krivde - pogajanja o priznanju krivde - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - vezanost sodišča na pravno kvalifikacijo - sprejem sporazuma o priznanju krivde - pravica do poštenega sojenja
Obsojenec se je med pogajanji znašel v situaciji, ko sta mu grozili dve različni obtožbi. V primeru, če bo krivdo priznal, mu je bila ponujena milejša pravna kvalifikacija kaznivega dejanja in s tem tudi bistveno nižji kaznovalni okvir.
V primeru, če bi se s strani obsojenca zatrjevane okoliščine, da je bil izzvan z nezakonitim ravnanjem uradne osebe, izkazale za resnične, bi navedeno lahko vplivalo na pravno kvalifikacijo kaznivih dejanj.
dopuščena revizija - prenos pristojnosti po odredbi predsednika sodišča - izdaja sklepa - vložitev vloge na nepristojno sodišče - odgovor na tožbo - rok za vložitev odgovora na tožbo - zamudna sodba - očitna pomota - skrbnost odvetnika kot pooblaščenca - pravica do izjave v postopku - pravica do sodnega varstva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Predlogu za dopustitev revizije se delno ugodi in se dopusti revizija glede vprašanj:
- ali je z neizdajo sklepa o nepristojnosti sodišča kršena pravica stranke po določbi 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, kot tudi pravica stranke do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS,
- ali gre za očitno pomoto pooblaščenca - odvetnika po določbi desetega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku pri vložitvi odgovora na tožbo, ko je tožba vložena na pristojno sodišče po določilih Zakona o pravdnem postopku, pa je bila pristojnost za odločanje prenesena le z odredbo predsednika sodišča,
- ali je odvetniku oz. pooblaščencu zaradi vložitve odgovora na tožbo na sicer pristojno sodišče po Zakonu o pravdnem postopku mogoče očitati nestrokovnost, če sklep sodišča o nepristojnosti (sodišča, ki je po določbah Zakona o pravdnem postopku krajevno in stvarno pristojno) sploh ni bil izdan.
ZD člen 59, 60, 126, 126-2, 126-4. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - dedna nevrednost - oporočna sposobnost - poslovna sposobnost - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo
spor o krajevni pristojnosti - krajevna pristojnost v izvršilnem postopku - naslov dolžnika - Centralni register prebivalstva (CRP)
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ velja tudi za izvršilni postopek pravilo, da se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Med slednje pa ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank, pridobljenih med postopkom s poizvedbami v centralnem registru prebivalstva, kot je to v konkretnem primeru. Za odločitev o krajevni pristojnosti je tako odločilen dolžnikov naslov, naveden v predlogu za izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00047029
ZNP-1 člen 37. ZPP člen 17, 18, 18/3, 367c, 367c/2. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 3, 8.
predlog za dopustitev revizije - pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - uporaba prava EU - Bruseljska uredba IIa - spor iz družinskih razmerij - razveza zakonske zveze - pristojnost tujega sodišča - navezne okoliščine - pojem običajnega bivališča - stalnost prebivanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00048480
URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/2. ZFPPIPP člen 391. ZFPPIPP-G člen 34, 34/2.
prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - postopek za oceno ustavnosti - novela ZFPPIPP-G - postopek osebnega stečaja - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - rok - ustavnost zakonske določbe
Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP-G (Ur. l. RS, 27/16).
odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - odložitvena začasna odredba - pravnomočna odločitev o tožbi - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe - pomanjkanje pravnega interesa - zavrnitev pritožbe
Pritožnica izpodbija sklep o zavrženju zahteve za izdajo začasne odredbe, ki je bil izdan skupaj s sodbo, s katero je bilo tožbi, v zvezi s katero je bila predlagana izdaja začasne odredbe, ugodeno, odločba Ministrstva odpravljena in zadeva vrnjena Ministrstvu v ponoven postopek. Sodba je postala pravnomočna z njeno izdajo, saj zoper njo pritožba ni dovoljena. Začasna odredba v zvezi s tožbo, o kateri je že pravnomočno odločeno, pa po navedenem ni mogoča, zato je sodišče prve stopnje zahtevo za izdajo začasne odredbe pravilno zavrglo.
Glede ugovora, da bi moralo sodišče izdati začasno odredbo za čas od izdaje oziroma vročitve upravne odločbe pritožnici do pravnomočne odločitve sodišča prve stopnje, pa Vrhovno sodišče dodaja, da so z odpravo upravne odločbe ex tunc prenehali (vsi) njeni pravni učinki. Pritožnica tako v tem pogledu nima pravnega interesa za pritožbo v obravnavani zadevi.
ZPP člen 367a, 367a/1, 421, 421/4. ZZZDR člen 102, 105, 106.
dopuščena revizija - dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - predodelitev - izvedensko mnenje - varstvo koristi otroka - psihični vpliv roditelja na otroka - odtujevanje otroka
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da se mladoletni sin pravdnih strank ne predodeli v nadaljnjo varstvo, vzgojo in oskrbo tožnici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00047030
ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - upravljanje skupnega premoženja - najem kredita - soglasje zakonca - odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - odgovornost za dolg drugega zakonca - zastaranje - standard obrazloženosti odločbe sodišča prve stopnje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije