pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - razlogi izpodbijanja
Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje ni namenjena izpodbijanju razlogov, zaradi katerih je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, še manj uveljavljanju bistvenih kršitev, ki naj bi jih pri odločanju o pritožbi zagrešilo sodišče druge stopnje (to se lahko uveljavlja le v reviziji), temveč izpodbijanju razlogov za vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, čeprav bi upoštevajoč določbe ZPP to sojenje lahko opravilo sodišče druge stopnje samo.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti
Okoliščine, na katere se sklicuje tožnica, to je, da kot tožena stranka nastopa Mestna občina A. in da je zadeva odmevna, ker so o njej poročali mediji (iz priloženih objav je razvidno, da so te bile tako v lokalnih kot osrednjih medijih) same po sebi niso takšne, da bi pri razumnem opazovalcu lahko vzbudile dvom v objektivno nepristranskost sodnikov krajevno pristojnega sodišča. Pojmovanje nepristranskosti, kakršno je razvidno iz teh navedb, bi pomenilo, da nobeno sodišče ne bi smelo soditi v zadevah, kjer bi kot stranka nastopala občina, na katere območju ima pristojno sodišče sedež.
SODSTVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00046569
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 2, 14, 22, 125, 130, 131, 132, 132/2, 157. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 29, 33, 33/1, 35, 36, 36/1, 36/4. ZS člen 62a, 62a/3, 62b, 62b/5, 62b/6, 62b/8 62b/9. ZUS-1 člen 40, 40/3, 59, 59/1. ZUP člen 2, 214.
imenovanje predsednika sodišča - Sodni svet - neizbira nobenega od prijavljenih kandidatov - izpodbijanje sklepa o neizbiri - prosta presoja Sodnega sveta - diskrecijska pravica - obseg obrazložitve - standard obrazloženosti odločbe - zakonitost postopka izbire - ugoditev tožbi - pravica do poštenega sojenja
Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa niti iz v tožbi povzetega razgovora s tožnikom (katerega vsebine toženka ne prereka) ni mogoče razbrati, da v obravnavanem primeru nista bili prav okoliščini, povezani s tožnikovo starostjo in dejstvom treh zaporednih mandatov tisti, ki sta bili odločilni razlog za tožnikovo neizbiro za mesto predsednika sodišča, Vrhovno sodišče ne more preizkusiti, ali je bil obravnavani izbirni postopek (ne)pošten.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - pravočasnost ugovora
Drugi odstavek 62. člena ZIZ pravilo o časovni meji uveljavljanja dogovora o krajevni pristojnosti določa za postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Sporazum o krajevni pristojnosti se namreč po tem določilu upošteva, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil.
Dogovor o krajevni pristojnosti je tožeča stranka uveljavljala prepozno, ko je to storila šele z dopolnitvijo tožbe v gospodarskem sporu.
tedenski počitek - plačilo odškodnine - poveljnik - slovenska vojska - trditvena in dokazna podlaga - dokazna ocena
Naloge poveljnika oddelka same po sebi ne pomenijo, da mu tedenski počitek ni (bil) zagotovljen. V vsakem od sporov v zvezi s tem je treba konkretno ugotoviti, ali so bili tudi takšni poveljniki v dneh, ki so bili določeni kot dnevi počitka, dejansko prosti delovnih obveznosti ali ne oziroma so morali (je bilo obvezno) prav na tiste dni opravljati delovne obveznosti, ker jim je to odredil nadrejeni ali se je to od njih že v naprej pričakovalo kot obvezna zadolžitev.
Obveznost dela prav na dan predvidenega počitka ne izhaja že iz tega, da je bil tožnik odgovoren za pripadnike svojega oddelka. Odgovornost je namreč splošna kategorija, ne pomeni pa, da je moral že zgolj zaradi odgovornosti tudi na dan predvidenega tedenskega počitka opravljati delovne obveznosti.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - slovenska vojska - dodatek za nevarne naloge
Revizija se dopusti glede vprašanj:
ali sta sodišči prve in druge stopnje bistveno kršili določbe pravdnega postopka glede oblikovanja in sprejema dokazne ocene v zvezi z dokumentom strokovne službe GŠSV J-3 z dne 18.6. 2015 in v zvezi s spremembo odredbe ministra z dne 16. 3. 2013;
ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta tožniku prisodili višji dodatek za nevarne naloge (po 3. točki prvega odstavka 9. člena Uredbe).
ZArbit člen 42. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 5.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - pridržek javnega reda - načelo kontradiktornosti
Nasprotni udeleženec je v arbitražni klavzuli pristal na pravila Baltskega mednarodnega arbitražnega sodišča, vključno s pravili o roku, ki velja za odgovor na tožbo, kakor tudi o jeziku, v katerem teče postopek. Zato pritožbene trditve o nezmožnosti sodelovanja iz teh razlogov, predstavljajo pritožnikovo očitno ravnanje v nasprotju s svojim predhodnim ravnanjem (prepoved venire contra factum proprium). Ob tem pa niso bile ugotovljene kakšne posebne okoliščine, ki bi terjale drugačno presojo (npr. da si je prizadeval zagotoviti tolmača za pridobitev prevodov listin iz latvijskega v katerega od širše uporabljanih jezikov (npr. angleščino), angažirati odvetnika v državi arbitražnega tribunala in podobno, kar bi mu omogočilo, da se udeležuje postopka in zavaruje svoj položaj v njem, pa tega kljub ustrezni skrbnosti ni mogel storiti pravočasno).
dopuščena revizija - oddelitev družbe - oddelitev s prevzemom - prenos poslovnega deleža - predkupna pravica
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se lahko v primeru oddelitve s prevzemom, ki predstavlja vložek v prevzemno družbo, ki je v njo vnesen z univerzalnim pravnim nasledstvom, uporabijo določila 481. člena ZGD-1, ki urejajo predkupno pravico.
Revizija se dopusti glede vprašanja, kakšna je pravilna razlaga drugega odstavka 45. b člena Zakona o zdravniški službi (ZZdrS) v okoliščinah konkretnega primera.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/1, 5/3.
stroški prevoza na delo in z dela - javni prevoz - kilometrina - kolektivna pogodba
Zmotno je stališče, da bi v KPND moralo biti izrecno zapisano, da ni mogoča kombinacija javnega prevoza in kilometrine. V resnici je ravno obratno. Glede na veljavno ureditev, po kateri se primarno povrnejo stroški javnega prevoza, stroški kilometrine pa le, če javni prevoz ni možen, bi morala biti v KPND izrecno določena izjema, da se lahko delno povrnejo stroški javnega prevoza, delno pa stroški kilometrine. Pravna ureditev povračila stroškov prevoza na delo in z dela je takšna, da delodajalca zavezuje k povrnitvi stroškov javnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Če tak prevoz ni možen, je javnemu uslužbencu dolžan priznati kilometrino v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov. Pravna ureditev torej ne omogoča kombinacije različnih načinov povračila stroškov prevoza, ne glede na to, kaj bi bilo za eno ali drugo stran ugodneje.
ZUJIK člen 42, 42/2-5. ZPP člen 380, 380/1. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994) člen 4, 4/1, 4/2, 4/3, 5.
kolektivni delovni spor - sindikalni zaupnik - odklonilno ločeno mnenje
Na podlagi tretjega odstavka Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti morajo direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe vročati sindikatu gradiva za seje vseh organov zavoda in omogočati sodelovanje njegovih predstavnikov na teh sejah. Ta določba daje sindikatu širšo pravico od pravic, ki mu jih zagotavljajo zakonski predpisi in ki so opredeljene v prvem in drugem odstavku 4. člena in v 5. členu kolektivne pogodbe. Po zaključku vrhovnega sodišča je namen te pravice seznanitev oziroma informiranje sindikata z vsemi vprašanji, ki se obravnavajo na sejah vseh organov zavoda.
Po presoji revizijskega sodišča bi zato moral nasprotni udeleženec omogočiti predstavniku sindikata tudi prisotnost pri obravnavi tretje točke dnevnega reda seje sveta zavoda z dne 23. 1. 2020.
SODSTVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00046264
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 2, 14, 22, 25, 125, 130, 131, 132, 157. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 31, 31/1, 33, 33/1, 35, 36, 36/1, 36/4, 62a, 62a/3. ZS člen 62a, 62a/2, 62a/3 62b, 62b/5, 62b/6, 62b/8, 62b/9. ZUS-1 člen 59, 59/1. ZUP člen 2, 214.
imenovanje predsednika okrožnega sodišča - Sodni svet - neizbira nobenega od prijavljenih kandidatov - izpodbijanje sklepa o neizbiri - prosta presoja Sodnega sveta - diskrecijska pravica - obseg obrazložitve - standard obrazloženosti odločbe - zakonitost postopka izbire - ugoditev tožbi - pravica do poštenega sojenja
Drži, da imajo člani Sodnega sveta zaradi diskrecijske pravice organa, katerega člani so, zelo široke možnosti pri zastavljanju vprašanj kandidatom; zastavljajo jih lahko tudi izven podatkov, ki izhajajo iz spisovnega gradiva, saj le na tak način lahko pride do izraza ustavna vloga Sodnega sveta v pravosodnem sistemu. Toda povsem brez omejitev pri zastavljanju vprašanj člani Sodnega sveta vendarle niso.
Ne starost kandidata ne število (zaporednih) predsedniških mandatov nista izrecno zapisana kot pogoja za predsedniško kandidaturo, a je del diskrecijske pravice Sodnega sveta tudi razprava o vprašanjih, ki so izven vsebine, ki jo nudi zbrano pisno gradivo, in tudi izven presoje formalnih pogojev za kandidaturo. Če bi ne bilo tako, bi bila vloga Sodnega sveta pri imenovanju predsednikov sodišče izvotljena in zmanjšana na uradnikovanje. Po oceni Vrhovnega sodišča člani Sodnega sveta zato kandidatom lahko zastavljajo tudi vprašanja o smiselnosti/primernosti (večkratne) ponovitve mandata, ne glede na to, da zakonske omejitve ni, in to celo v primerih, povezanih s kandidatovo/kino starostjo; če bi šlo, na primer, za kandidata/ko, za katerega/o je bilo v času odločanja Sodnega sveta jasno, da glede na svojo starost ne bo mogel dokončati mandata zaradi zakonske omejitve prenehanja sodniške službe, na katero je vezana tudi predsedniška funkcija. Toda obravnavani primer ni tak. Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa niti iz v tožbi povzetega razgovora s tožnico (katerega vsebina za toženo stranko ni sporna) ni mogoče razbrati, da v okoliščinah obravnavanega primera vprašanji članice Sodnega sveta o "času za menjavo" in "mlajši krvi" nista bili razlog za tožničino neizbiro za mesto predsednice sodišča, Vrhovno sodišče ne more presoditi, da obravnavani izbirni postopek ni bil nepošten.
Ustavni pomen neodvisnosti sodstva, kljub posebnostim postopka imenovanja predsednika sodišča in diskrecijskega načina odločanja, od (članov) Sodnega sveta terja, da z zadostno obrazložitvijo odločitve ne le kandidata ampak tudi javnost prepričajo o spoštovanju meja diskrecijskega odločanja, poštenosti postopka in enakem obravnavanju, kar je tudi bistvo načela vladavine prava iz 2. člena Ustave v zvezi z 157. členom Ustave.
ZDR-1 člen 138, 138/1. ZPIZ-2 člen 85. ZPP člen 247, 339, 339/1, 358, 379.
čakanje na delo - nadomestilo za invalidnost - odškodninska odgovornost - vzročna zveza - protipravno ravnanje organa - odločba ZPIZ
Škoda (prenehanje prejemanja nadomestila za invalidnost oz. vrnitev preplačila) ni v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem tožene stranke (nerazporeditvijo tožnika na novo ustrezno delovno mesto), temveč v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem ZPIZ, ki je pravico do nadomestila za invalidnost ukinil, čeprav bi jo do razporeditve po novi odločbi še vedno moral priznavati na podlagi prejšnje razporeditve.
ZP-1 člen 22, 25, 25/2.. ZPrCP člen 107, 107/12.. ZVoz-1 člen 56, 56/11.
kršitev materialnega prava - napačna uporaba zakona - tuje vozniško dovoljenje - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - kazenske točke v cestnem prometu
Vozniku, ki mu je izrečena prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja, ni dopustno izrekati kazenskih točk v cestnem prometu.
ZP-1 člen 15, 15/1.. ZMV-1 člen 37, 37/5, 37/6.. ZDCOPMD člen 40, 40/1, 40/3.
odgovorna oseba pravne osebe - voznik tovornega vozila
Sodišče mora glede na pravno podlago storilčevega opravljanja dela ter obseg njegovih pooblastil in obveznosti, povezanih s tem delom, presoditi, ali je voznik tovornega vozila tudi odgovorna oseba imetnika dovoljenja za daljšo dobo uporabe preskusnih tablic oziroma odgovorna oseba pravne osebe za vgradnjo tahografa.
poslovna goljufija - preslepitev - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona
Okoliščina, da nek gospodarski subjekt posluje tako, da ima v nekem obdobju, za katerega je tudi sicer značilna plačilna nedisciplina, težave s plačilno sposobnostjo, ne pomeni nujno, da so imeli njegovi predstavniki pri sprejemanju obveznosti svoje poslovne partnerje namen preslepiti.
ZBPP člen 5, 29, 29/1. ZKP člen 12, 12/1, 12/2, 67, 70, 70/4, 70/5. ZOdv člen 16, 16/1, 55.
obvezna formalna obramba - dodelitev odvetnika - brezplačna pravna pomoč - nadomeščanje odvetnika - odvetniški kandidat - substitut - pravna pomoč odvetnika po zbpp
Položaj, ko je obdolžencu dodeljena brezplačna pravna pomoč po ZBPP, je izenačen s položaji, ko si obdolženec zagovornika vzame sam - v teh primerih pa zakon nadomeščanje zagovornika, ki je odvetnik, po odvetniškem kandidatu izrecno dopušča (četrti odstavek 67. člena ZKP, enako tudi 16. člen v povezavi s 55. členom ZOdv).
S tem, ko je bila tožnica izrecno obveščena, da bodo o zadevi sodili trije od štirih sodnikov, dodeljenih v relevantni senat in hkrati o tem, da ima že v tem trenutku možnost podati zahtevo za izločitev katerega od njih, če za to obstajajo razlogi, ni imela nobene ovire, da bi to tudi storila. Pri tem ne gre za izločanje na zalogo in na pamet. Če ima stranka realne razloge za zahtevo za izločitev, jih pozna že v tem trenutku in jo lahko poda takoj, ko je seznanjena z razumnim številom sodnikov, ki bodo o njeni zadevi potencialno odločali.