ZUreP-2 člen 58, 58/3, 58/3-1, 58/6, 58/7, 193, 193/1, 194, 194/1, 194/2, 199, 199/2, 199/2-2. ZUS-1 člen 2, 32. GZ člen 43, 43/1, 43/1-6. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran (2020) člen 70, 164, 175.
občinski prostorski načrt (OPN) - prostorski izvedbeni akt - splošni pravni akt - začasno zadržanje - zadržanje izvršitve upravnega akta - tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - neizkazan pravni interes - začasna odredba - začetek razlastitvenega postopka - zavrnitev pritožbe
Izpodbijane določbe prostorskega izvedbenega akta za tožnika nimajo bistvenih posledic, če bo za njegovo uresničitev šele treba izdati upravni akt, tožnik pa bo v upravnem sporu lahko izpodbijal njegovo zakonitost tako, da bo zatrjeval, da temelji na nezakoniti določbi predpisa. Že po naravi stvari določbe prostorskega izvedbenega akta ne morejo imeti bistvenih posledic za tožnika niti, če lahko v okviru izvrševanja lastninskopravnih upravičenj brez posebnih pravnih postopkov prepreči njihovo uresničitev.
Zaradi procesne odvisnosti začasne odredbe od tožbe je torej v skladu z navedeno razlago mogoče zadržati izvajanje le tistih določb prepisa, ki imajo za tožnika bistvene posledice. Zato in upoštevaje, da so pritožniki utemeljevali predlagano začasno odredbo z nevarnostjo razlastitvenega postopka, je za odločitev o predlogu pomembno, ali sta sporni določbi 164. in 175. člena OPN sploh lahko podlaga za morebitno razlastitev pritožnikov za namen gradnje kolesarske steze, in če da, ali lahko pritožniki v razlastitvenem postopku uveljavljajo njuno nezakonitost.
Za izvedbo kolesarske steze bo morala toženka pripraviti in sprejeti OPPN. Šele če bo kolesarsko stezo dejansko umestila na zemljišča pritožnikov, bo morala pred začetkom del izvesti razlastitveni postopek.
Tudi sicer je pritožbena navedba o razlastitvi na podlagi izpodbijanih določb OPN nekonkretizirana, saj ni zatrjevano, da sta sporni določbi OPN pripravljeni tako natančno, da je nepremičnine mogoče grafično prikazati v zemljiškem katastru, kar je pogoj za obravnavanje zahteve za razlastitev glede na to, da je izvleček tako pripravljenega prostorskega akta priloga zahteve. Res se v primeru, če prostorski akt ni pripravljen s tako natančnostjo, vseeno pa predvideva gradnjo objektov za namene iz prvega odstavka 193. člena ZUreP-2, šteje, da je javna korist za razlastitev izkazana tudi, če občinski svet za konkretno nepremičnino sprejme sklep, s katerim ugotovi, da je gradnja objekta nujno potrebna v javno korist. Vendar pritožniki niso trdili, da je bil sklep o ugotovitvi javne koristi za sosednji nepremičnini sprejet prav zaradi izvedbe ureditve kolesarske steze na podlagi 164. in 175. člena OPN, še manj, da je njena gradnja na podlagi OPN načrtovana na vseh zemljiščih v EUP AO-09.
ZGJS člen 53. OZ člen 131, 131/1. ZVO-1 člen 149, 149/1-6, 149/4. ZPP člen 13, 13/1, 13/2, 70, 70-6, 243, 247, 339, 339/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22, 23.
vmesna sodba - odškodninska odgovornost - lokalna skupnost - odgovornost občine - prenos izvajanja javne službe - izvajanje gospodarske javne službe - odgovornost komunalnega podjetja - vzdrževanje javnih površin - stopnice kot nevarna stvar - solidarna odgovornost - oprostitev odgovornosti - povrnitev škode - izločitev sodnika - izločitev izvedenca - pravica do poštenega sojenja - pravica do enakega varstva - pravica do sodnega varstva - videz nepristranskosti - predhodno vprašanje - rešitev predhodnega vprašanja - dopuščena revizija
Lokalna skupnost (občina), ki je s pogodbo urejanje in vzdrževanje javne površine prenesla na izvajalca gospodarske javne službe, zgolj zato ni prosta vseh obveznosti nasproti oškodovancu, ki izvirajo iz pomanjkljivega izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe (urejanja in čiščenja javnih površin).
Nepristranskost pomeni, da tisti, ki odloča (sodnik) oziroma podaja mnenje (izvedenec), ni zainteresiran za izid postopka ter da je odprt za dokaze in predloge obeh strank, torej ne sme imeti vnaprej ustvarjenega mnenja o predmetu odločanja, odločitev pa mora biti sprejeta na podlagi dejstev in argumentov, ki so jih stranke predstavile v sodnem postopku, ne pa na podlagi informacij izven takšnega postopka. A čeprav dejstvo, da je sodnik predhodno že odločal v povezani zadevi, samo po sebi praviloma ne pomeni kršitve nepristranskosti, je presoja vedno odvisna od konkretnih okoliščin primera. Podobno velja tudi za izvedenca
predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - laična vloga - opravljen pravniški državni izpit - potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije - pravica do pravnega sredstva - ugovor - zavrženje ugovora
ZPP ne predvideva rednega pravnega sredstva zoper odločitev, da se zaradi neplačila sodne takse predlog za dopustitev revizije šteje za umaknjenega. Tožnikov laični ugovor je zato Vrhovno sodišče zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00046094
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 29, 72, 72/1, 72/2, 72/3. SPZ člen 10, 43, 43/2, 269. ZOR člen 73. URS člen 22, 23. ZZK člen 1. ZLPP člen 1. ZSKZ člen 14.
priposestvovanje - redno priposestvovanje - teorija realizacije - zakonita posest - lastniška posest - mirna posest - dobroverna posest - dobra vera - skrbnost - načelo vestnosti in poštenja - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - priposestvovalna doba - družbena lastnina - dopuščena revizija
Priposestvovanje je klasičen institut stvarnega prava, ki naj premosti vrzel med zunajknjižno resničnostjo in zemljiškoknjižnim videzom. Njegova umeščenost v pozitivno pravo mora biti takšna, da je zagotovljeno ustrezno ravnovesje tako med specialnimi načeli zemljiškoknjižnega prava kot med splošnimi civilnopravnimi načeli stvarnega in obligacijskega prava (načelo vestnosti in poštenja - 5. člen OZ). Zagotovljeno mora biti varstvo poštenih, tretjih oseb (prek načela zaupanja v zemljiško knjigo - 10. člen SPZ), hkrati pa mora sama ustanova pridobitve lastninske pravice temeljiti tudi na pravnih vrednotah in ne predstavljati zgolj pretvorbe dejanskega v pravno.
V vsem zgodovinskem razvoju so bile upoštevne tako časovne prvine (dolgotrajna posest) kot vrednotne prvine, ki se odražajo v zavesti in ravnanju obeh udeležencev (tako posestnika na eni kot v zemljiško knjigo vpisanega subjekta na drugi strani). Njuno ravnanje je treba presojati prav v luči temeljnih načel (skrbnosti ter vestnosti in poštenja). Presoja obeh ravnanj je pogosto tudi soodvisna in se pozitivnopravno (preprosto rečeno: silogistično) nazadnje izkristalizira prek materialnopravne presoje dobre vere - ki je, kot je bilo že pojasnjeno, nujen pogoj za priposestvovanje v sodobnem pravu. Presoja skrbnosti ravnanja ter presoja, ali je bilo neko ravnanje skladno z načelom vestnosti in poštenja, se skozi čas - glede na družbene razmere - spreminja. Ta sprememba je še posebej očitna, če primerjamo čas pred in po uveljavitvi ključnih pravnih aktov s tega področja. To so Ustava RS, ZZK in SPZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnik pristojnega sodišča kot zakonec stranke v postopku - ugoditev predlogu
Čeprav je Okrajno sodišče v Ljubljani sicer večje sodišče, pa je toženčeva žena kot sodnica zaposlena prav na pravdnem oddelku, kjer se obravnava konkretna zadeva, odnosi med sodniki na istem oddelku pa presegajo zgolj bežna poznanstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00046550
OZ člen 178. ZMed člen 26. ZPP člen 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - mediji - objava popravka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog tožene stranke zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI SPOR - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00046563
ZVPot člen 24, 72, 72/1, 72/1-2. ZEKom-1 člen 129, 129/2. ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. Direktiva 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembah Direktive 2002/22/ES o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, Direktive 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov člen 1, 1/4, 20. OZ člen 247.
predlog za dopustitev revizije - ukrep tržnega inšpektorja - naročniška pogodba za mobilni telefon - sprememba splošnih pogojev - odstop od naročniške pogodbe - plačilo storitev - pogodbena kazen - nepošten pogodbeni pogoj - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Breme, da izkaže neenotnost sodne prakse, ki zahteva odločanje Vrhovnega sodišča, je na predlagateljici. Vendar iz navedb v predlogu ne izhaja, da bi bilo sprejeto drugačno (neenotno) stališče v zadevah, ki so v dejanskem in pravnem pogledu primerljive z obravnavano.
OZ člen 261, 262. ZOR člen 286. SPZ člen 95. ZTLR člen 38.
uporaba tuje stvari v svojo korist - stanovanjska hiša - uporabnina - pravica do uporabnine - metoda izračuna višine uporabnine - povprečna tržna najemnina - pridržna pravica - dobroverna lastniška posest - dobroverna nelastniška posest - nedobroverna posest - nedokončan objekt - dopuščena revizija
Retinent ima kot dobroveren nelastniški posestnik pravico pridržati lastnikovo stvar, dokler mu niso povrnjeni potrebni in koristni stroški. To pravico ima na glede na to, ali so mu ti stroški nastajali le v času, ko je bil dobroveren lastniški posestnik, ali pa tudi še po tem, ko ni bil več dobroveren lastniški posestnik. Pridržna pravica, ki jo ima na stvari, ga namreč upravičuje do neposredne posesti. Učinkuje kot ugovor zoper lastnikov vindikacijski zahtevek, ki odlaga vrnitev stvari, dokler ne prejme izpolnitve svoje terjatve iz naslova potrebnih in koristnih stroškov. To pa pomeni, da lastnik ni upravičen zahtevati plačilo uporabnine za pridržano stvar, ki je retinent ni uporabljal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00046551
ZGO-1 člen 152, 153. ZUS-1 člen 64. URS člen 26. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo upravnega organa - odgovornost države za škodo, ki jo povzroči inšpekcijski organ - gradbeno dovoljenje - dolgotrajnost upravnega postopka - odločanje upravnega organa v nasprotju s stališčem sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je v okoliščinah obravnavanega primera pravilna presoja sodišča druge stopnje, da ni podana protipravnost ravnanja ali opustitve oblastnih organov v smislu odškodninske odgovornosti Republike Slovenije na podlagi 26. člena Ustave RS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00046482
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. URS člen 34, 35.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - preklic izjav - opravičilo - osebnostne pravice - pravica do dobrega imena in časti - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - pravica do zasebnosti - svoboda govora - zaničevalni namen - relativno javna oseba - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja - javni interes - metoda praktične konkordance - zavrnitev predloga
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - osebno razmerje med stranko v postopku in uslužbenko pristojnega sodišča - sodniški pomočnik - svaštvo - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je dolžnik svak sodniške pomočnice, zaposlene na pristojnem sodišču ter da slednja delo opravlja prav na izvršilnem oddelku, pri čemer v času njene odsotnosti nadomešča vpisničarko in dela tudi sicer ni mogoče organizirati na način, da ne bi prišla v stik s spisom v tej zadevi, predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa in odloča v zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00046516
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1-5, 7/1-9. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
predlog za dopustitev revizije - varstvo potrošnikov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - Direktiva Sveta 93/13/EGS - razlaga direktive - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - indični dokaz - neposreden dokaz - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodnik uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je sodniška pomočnica, zaposlena prav na izvršilnem oddelku, dolžničina teta, bi utegnilo pri nasprotni stranki in v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča, še posebej, ker gre v obravnavani zadevi za manjše sodišče ter posledično intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZIKS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1, 82/4, 82/5.
vloga za prekinitev prestajanja kazni - zavrnitev vloge - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - zdravljenje v tujini - izkazana težko popravljiva škoda - ugoditev pritožbi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Resno poslabšanje zdravja osebe je vsekakor upoštevna škoda, ki je v okoliščinah posameznega primera lahko tudi težko popravljiva. To velja tudi v obravnavanem primeru, saj je tudi glede na nesporna dejstva v zadevi očitno, da je tožnikovo zdravstveno stanje resno in da se v odsotnosti ustreznega zdravljenja lahko nepopravljivo poslabša. Vendar pa zdravje pritožnika ni potencialno ogroženo zgolj zaradi odsotnosti predvidenega operativnega posega, temveč tudi zaradi odsotnosti drugih potreb zdravljenja (dostopnost potrebne zdravstvene pomoči, pravočasno prejemanje zdravil itd.). Vse navedeno torej lahko sodi v okvir težko popravljive škode, ki jo kot pogoj za izdajo začasne odredbe določa zakon.
Sodišče prve stopnje je nepravilno omejilo svojo presojo samo na vprašanje izvedbe operativnega posega in ob tem ni presojalo drugih upoštevnih okoliščin v zvezi z zdravstveno oskrbo, ki jo pritožnik prejema v zaporu, ter njegovim zdravstvenim stanjem, ki lahko kažejo na verjetnost nastanka težko popravljive škode na njegovem zdravju in jih je treba odvrniti za čas odločanja o tožbi.
Za presojo utemeljenosti zahtevanega nujnega ukrepa za začasno ureditev stanja z začasno prekinitvijo prestajanja kazni zapora je pomembno s stopnjo verjetnosti ugotoviti, ali bi se pritožniku zaradi nadaljevanja prestajanja zaporne kazni in take zdravstvene oskrbe, ki jo v zaporu dejansko prejema, poslabšalo njegovo zdravstveno stanje, in sicer v tolikšni meri, da je s predlaganim začasnim ukrepom mogoče in potrebno odvrniti nadaljnje hujše škodljive posledice na pritožnikovem zdravju. Teh okoliščin pa sodišče prve stopnje ni presojalo, zato zaradi zmotne uporabe 32. člena ZUS-1 relevantno dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00046481
ZPP člen 367a, 367a/1. OZ člen 131, 186, 186/3.
dopuščena revizija - odprava škode - deljena odškodninska odgovornost - solidarna odgovornost - solidarne obveznosti - delež odgovornosti za škodo - vsebina solidarnosti dolžnikov - odločitev sodišča druge stopnje - kršitev materialnega prava
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko sodišče odloči o prispevku prvo, drugo in tretjetožene stranke, glede prispevka četrto in petotožene stranke pa zadevo vrne sodišču v ponovno odločanje, glede škode za katero tožene stranke odgovarjajo solidarno.