OZ člen 163. Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest (2016) člen 24. ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - vmesna sodba - odškodninski spor - povrnitev škode - padec s kolesom - kamenje na vozišču - preglednost ceste - pravni standard normalne vozne površine - zavrnitev predloga
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
predlog za dopustitev revizije - laična vloga - laičen predlog za dopustitev revizije - predlog, ki ga vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Predlagatelj (dolžnik) sam vlaga vlogo, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00052396
ZPP člen 285, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.. ZUPUDPP člen 56. Uredba o državnem prostorskem načrtu za cesto G2-108 Hrastnik-Zidani Most in deviacijo ceste G1-5 Rimske Toplice-Zidani Most-Radeče (2012) člen 42.
predlog za dopustitev revizije - razlastitev nepremičnine - nepravdni postopek - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - izgubljeni dobiček - izguba prihodka - oddajanje nepremičnine v najem - obstoj škode - dokazno breme glede škode - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZGD-1 člen 262, 268, 268/2. OZ člen 86, 242, 242/1.
poslovodenje - ničnost sklepa nadzornega sveta - odpoklic predsednika uprave - odpoved pravici do odškodnine - pogodbena odškodninska odgovornost - izključitev odškodninske odgovornosti - razmerje med upravo in nadzornim svetom družbe - dopuščena revizija
ZGD-1 omejitve ali izključitve pogodbene odškodninske odgovornosti ne ureja drugače kot OZ. Ali ureditev iz prvega odstavka 242. člena OZ ne ruši razmerja med nadzornim svetom in upravo, kakor je vzpostavljeno z določbami ZGD-1? Če bi določba prvega odstavka 242. člena OZ omogočala nadzornemu svetu, da z lahkotnostjo, pravzaprav že kar kapriciozno, ne da bi se njegovi člani bali odškodninske odgovornosti, poljubno odstavlja (člane) uprave delniške družbe, potem bi šlo za neskladje ureditev v OZ in ZGD-1 in bi bilo potrebno z razlago najti nujno ravnotežje med obema ureditvama, morda tudi z argumentom teleološke redukcije.
Krivda se presoja z upoštevanjem značilnosti povzročitelja škode. Merilo skrbnosti je pri strokovnih (profesionalnih) osebah strožje kot pri običajnih ljudeh. Za člane nadzornih svetov se predpostavlja, da imajo ne le dobro, pač pa izjemno dobro znanje korporacijskega upravljanja. Zato njihovo ravnanje že zelo hitro doseže stopnjo hude malomarnosti. Za tak primer bo šlo vedno, kadar se pri odpoklicu uprave ne bi sklicevali na kakšnega od razlogov iz 268. člena ZGD-1 ali če si ne bi priskrbeli vsaj na prvi pogled dovolj zanesljivih podatkov, ki utemeljujejo zakonski razlog za odpoklic. Ob takem razumevanju krivde (skrbnosti) nadzornega sveta pri odpoklicu uprave delniške družbe ni prepričljiva bojazen, da bi dogovor med nadzornim svetom in članom uprave o izključitvi odškodninske odgovornosti lahko porušil razmerje med nadzornim svetom in upravo, kakor je vzpostavljeno z določbami ZGD-1.
Odškodninsko odgovornost poslovodstev gospodarskih družb se presoja ex ante, torej po stanju v času, ko je sprejeta poslovna odločitev in ne ex post, ko se šele pokažejo rezultati odločitve. V tej zadevi zato ni odločilno, ali se je sklenitev sponzorskih pogodb izkazala za poslovno uspešno, pač pa, ali je smel toženec v času sklepanja pogodb razumno pričakovati, da bo tožnici prinesla večjo prepoznavnost med potencialnimi kupci in s tem vsaj na daljši rok tudi povečan "eksterni" promet. Ali je bila odločitev razumna, je strokovno vprašanje, ki terja odgovor na podlagi strokovnega znanja, s katerim sodišče ne razpolaga. Za tak primer je treba postaviti izvedenca ustrezne (najbrž marketinške) stroke.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog toženca za postavitev izvedenca, ker naj bi šlo za informativni dokaz. S ponujenim dokazom toženec ni nadomeščal manjkajočih trditev, ki sodijo v okvir njegovega trditvenega bremena. Zavrnjeni dokaz z izvedencem je "informativen" le v meri, v kateri bi se lahko sodišče seznanilo (informiralo) z oceno izvedenca, kakšno bi bilo pravilno ravnanje s stališča marketinške stroke, upoštevajoč okoliščine, v katerih se je odločal toženec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - UPRAVNI SPOR
VS00052496
ZSS člen 81, 81/2, 81/2-3, 84, 84/2, 84/3, 84/4. ZPP člen 321, 321/3. ZKP člen 357, 357/4. Zakon o sodnem svetu (2017) člen 36, 44.
Sodni svet - sodnik - sodniška služba - rok za izdajo odločbe - prekoračitev roka za izdelavo sodbe - disciplinski postopek - disciplinska kršitev - absolutno zastaranje pregona - tožba v upravnem sporu - ugoditev tožbi - odprava izpodbijane odločbe
Disciplinski pregon zoper tožnico glede očitanih disciplinskih kršitev, ki naj bi jih storila v letih 2014, 2015 in 2016, od leta 2021 ni več dovoljen, saj so, tudi če je pravilno štetje od tistega trenutka, ko je bilo storjeno zadnje dejanje ponavljajočih se posameznih nedopustnih dejanj, pretekla štiri leta od storitve disciplinskih kršitev, o tožničini disciplinski odgovornosti pa v tem času ni bilo pravnomočno odločeno in je disciplinski pregon zato absolutno zastaral (četrti odstavek 84. člena ZSS).
ZObr člen 46, 46/1, 98c. ZSPJS člen 3, 3/1. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 8, 8/1, 8/2, 9, 9/1, 10, 10/1.
pripadnik Slovenske vojske - misija - dodatek za posebno nevarne naloge - dodatek za posebne pogoje bivanja in delovanja
Celoten sistem dodatkov za nevarnost na območju delovanja, za nevarne naloge in za posebne pogoje bivanja in delovanja je takšen, da se konkretno višino teh dodatkov za posamezno obliko sodelovanja na MOM oziroma za enoto ali poveljstvo določi z Odredbo, torej z aktom ministra, pri čemer je nabor možnih višin dodatkov določen z Uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami. V tem okviru je minister tisti, ki v sodelovanju z Generalštabom Slovenske vojske oceni, katere okoliščine in pogoji po posameznih postavkah iz Uredbe so značilni (tipični) za posamezno obliko sodelovanja na MOM oziroma za posamezno enoto ali poveljstvo in na tej podlagi določi višino teh dodatkov. Akt na podlagi katerega je posameznemu pripadniku z odločbo o plači in drugih prejemkih določi višina spornih dodatkov, je tako Odredba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VS00052672
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - sprememba družbenika v d.o.o. - sodni register - vpis spremembe družbenika v sodni register - stečajni postopek - družbenik stečajnega dolžnika
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je možen/dopusten vpis spremembe družbenika v sodnem registru pri družbi, nad katero je začet stečajni postopek.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1-1. KZ-1 člen 211. ZPP člen 380.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Po presoji revizijskega sodišča je sodišče druge stopnje (pred njim pa tudi sodišče prve stopnje) ob ugotovitvi relevantnih okoliščin in interesov obeh strank pogodbe o zaposlitvi, ki imajo vpliv na presojo, ali je bil za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, pri njihovem tehtanju dalo preveliko težo tistim, ki so v korist presoji, da je bilo mogoče nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka in ni v zadostni meri upoštevalo tistih, ki govorijo v prid takojšnjemu prenehanju delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki.
ZDR-1 člen 137. Razlaga Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju KPVIZ) (2007) člen 92. Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (2008) člen 19c.
Revizijsko sodišče ugotavlja, da višina nadomestila, obračunana v skladu z Uredbo o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju , ne presega višine plače, ki bi jo tožnik prejel, če bi v času odsotnosti delal. Zato je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da bi bil obračun po Uredbi v nasprotju s 137. členom ZDR-1 in 92. členom KPVIZ, zaradi česar je ni upoštevalo. Določbe Uredbe, ki bi jih bilo treba uporabiti v konkretnem primeru, niso v nasprotju z zakonom, zaradi česar uporaba institut exceptio illegalis ni bila upravičena. Zgoraj navedeni določbi se namreč nanašata na višino nadomestila plače, ne pa na višino seštevka nadomestila plače in plače za posamezno obračunsko obdobje.
ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00051850
URS člen 26. OZ člen 148, 148/1. ZPPSL člen 72, 79, 80.
dopuščena revizija - stečajni upravitelj - zakoniti zastopnik - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo stečajnega upravitelja - državni organ - izvrševanje oblastne funkcije države - odklonilno ločeno mnenje
Iz 26. člena Ustave ne izhaja, da bi bila država nekakšen krovni nosilec odškodninske obveznosti za vse tri tam navedene subjekte, ki (lahko tudi) oblastno delujejo na njenem teritoriju. Zgolj določeno je, da ima oškodovanec pravico zahtevati povrnitev škode, ki nastane z oblastnim delovanjem, kar bi bilo sicer na temelju pravil OZ lahko sporno.
Prvi odstavek 148. člena OZ predpisuje odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij. Odgovornosti države za delo stečajnega upravitelja ni mogoče utemeljevati na tem določilu, ker stečajni upravitelj ni organ Republike Slovenije.
oddelitev družbe - oddelitev s prevzemom - prenos poslovnega deleža - predkupna pravica družbenika - razlaga pogodbenega določila - dopuščena revizija
10. člen Družbene pogodbe ureja dolžno ravnanje družbenika, ki namerava svoj poslovni delež odsvojiti tretji osebi na kakršen koli drug način kot s prodajo. Iz samega besedila je tudi razvidno, da sta v oklepaju navedena primera brezplačnega prenosa in darila navedena zgolj primeroma in ne ožita odprtega pojma „kakršen koli drug način kot s prodajo“. Takšnega besedila pogodbe v luči pogodbene avtonomije iz 481. člena ZGD-1 ni mogoče razlagati drugače, kot da sta družbenika ob sklenitvi Družbene pogodbe dogovorila potrebno soglasje drugega družbenika za vsako obliko prenosa, preko katerega delež v družbi kot oblika premoženja (finančna naložba) preide v premoženjsko sfero drugega subjekta in s tem do spremembe nosilca korporacijskopravnih upravičenj, ki izvirajo iz deleža v družbi.
ZUreP-1 člen 80, 80/5. ZUP člen 179, 179/3. ZPP člen 224, 224/1.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost občine - skladnost prostorskih aktov - oprostitev odgovornosti - potrdilo o namenski rabi - lokacijska informacija - varnost pravnega prometa - dopuščena revizija
Investitor (in projektant) se lahko zanese(-ta) tako na izdano potrdilo o namenski rabi kot tudi na izdano lokacijsko informacijo.
Občina se odgovornosti za škodo zaradi lastne napake (s tem, ali gre ta t.i. zakonodajno protipravnost, se sodišči še nista ukvarjali) ne more razbremeniti na račun očitka investitorju in projektantu o pomanjkanju skrbnosti, ker sama nista preverjala skladnosti izvedbenega akta z odlokom o dolgoročnem planu.
V primerih, ko plačilo stroškov stečajnega postopka poteka na zakonsko določen način v okviru razpoložljivih sredstev, tak stroškovni upravičenec nima pravne koristi za dajatveno tožbo v pravdnem postopku. Načelo enakega obravnavanja upnikov v postopku zaradi insolventnosti zapoveduje enako obravnavo vseh upnikov, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju (46. člen ZFPPIPP), pri čemer so v enakem položaju vsi upniki občasnih stroškov stečajnega postopka (drugi odstavek 289. člena v zvezi s tretjim odstavkom 355. člena ZFPPIPP). Priznavanje pravnega interesa posameznemu upniku za dajatveno tožbo za tovrstno terjatev, s katero bi upnik zasledoval cilj, da bo do poplačila hitreje prišel v ločenem izvršilnem postopku, bi samo po sebi ustvarilo ugodnejši položaj takega upnika v primerjavi s položajem preostalih upnikov, ki so enako obravnavani z uvrstitvijo v predračun stroškov stečajnega postopka. S tem pa bi bilo porušeno temeljno načelo enakega obravnavanja iz 46. člena ZFPPIPP, ki predstavlja izhodišče, na katerem gradi celotna zakonska ureditev stečaja kot generalne izvršbe.
predlog za dopustitev revizije - pravna oseba - upravičenje za zastopanje - zakoniti zastopnik - pooblastilo - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga
Predlagatelja, ki je pravna oseba, ne zastopa odvetnik, prav tako ni izkazal, da ima njegov zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Zgolj pooblastitev nekoga, ki ima opravljen tak izpit, pa glede na navedena določila ZPP ne zadošča. Predlog zato ni dovoljen.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je v okoliščinah konkretnega primera odločitev sodišča druge stopnje, da je tožena stranka dolžna plačati znesek 6.877,24 EUR s pripadki tožeči stranki in ne stranski intervenientki na strani tožeče stranke kot fiduciarju, materialnopravno pravilna.
prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - pravica do nepristranskega sojenja - pristojnost za odločanje o predlogu za delegacijo
O prenosu krajevne pristojnosti odloča neposredno višje sodišče, kar v konkretni zadevi pomeni, da bi lahko Vrhovno sodišče preneslo pristojnost na drugo okrožno sodišče izven območja Višjega sodišča v Ljubljani samo v primeru, če bi bil predlog predlagateljev utemeljen tudi glede pomislekov, ki se nanašajo na odločanje višjega sodišča.
nevarna vožnja v cestnem prometu - odvzem motornega vozila - varnostni ukrep - obligatorni odvzem predmetov - poseg v lastninsko pravico - sorazmernost ukrepa - neprilagojena hitrost - eventualni naklep
Ker gre pri odvzemu predmetov za trajni odvzem možnosti dejanskega razpolaganja s predmetom in pravne upravičenosti do predmeta, ta ukrep posega v človekovo pravico do zasebne lastnine, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave. Odvzem predmetov osebi, ki ni udeležena v kazenskem ali prekrškovnem postopku, je zato dopusten samo ob upoštevanju ustavnih pogojev za poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine. Poseg je dovoljen le, če je za varstvo drugih primeren, nujen in proporcionalen (sorazmeren v ožjem smislu) glede na koristi, ki bodo zaradi njega nastale (2. in 15. člen Ustave). Kot izhaja že iz Ustavne odločbe Up-7/98 z dne 30. 9. 1998 mora sodišče pri odločanju o odvzemu motornega vozila tehtati med težo ukrepa za posameznika, ki se mu predmet, katerega lastnik je, odvzema na eni strani in razloge splošne varnosti na drugi strani. Pri odločanju o teži ukrepa za posameznika je pomembna predvsem vrednost motornega vozila, ki se odvzame. Na drugi strani pa je relevantna nevarnost, da ga storilec še naprej poseduje, ki se izraža v potrebi po prometni varnosti, po varovanju življenja in zdravja ljudi ali v razlogih morale.
kaznivo dejanje jemanja podkupnine - zakonski znak kaznivega dejanja - funkcije župana - koncedent - koncesijska pogodba - uradno dejanje
Zakonski znak „kakšna druga korist“ je kot ena od izvršitvenih oblik kaznivega dejanja jemanja podkupnine po 261. členu KZ-1 bistveno širši od „protipravne premoženjske koristi“, kot jo sicer opredeljuje kazenski zakon. Ta zakonski znak zajema kakršnokoli zlorabo oblastnih funkcij na način, da bi uradna oseba zato, da bi opravila uradno dejanje, karkoli zahtevala v zameno, ne da bi za to imela pravno podlago.
Objekt kazensko pravnega varstva je zakonito opravljanje oblastne funkcije, zato ni potrebno, da so v izreku sodbe opisane okoliščine, zakaj terjana korist za drugega objektivno pomeni korist.
Podpis koncesijske pogodbe je šteti kot uradno dejanje, ki ga je bil župan glede na pooblastilo dolžan opraviti. Določba Odloka, ki določa, da pogodbo v imenu koncedenta podpiše župan, pomeni, da je bil obsojenec kot župan s podzakonskim aktom pooblaščen za podpis pogodbe, torej da je podpis šteti v krog njegovih službenih pooblastil.
Za presojo o obsojenčevi krivdi je odločilno, ali je obsojenec podpis koncesijske pogodbe pogojeval z izjavo o zavezi k odkupu nepremičnin.
kazenski postopek - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - razlogi ekonomičnosti - lažja izvedba postopka - bivališče osumljenca - sedež oškodovanca - bivališče prič - zavrnitev predloga
Ker osumljenci in predlagane priče prihajajo z različnih območij, četudi je večina bližje sodišču, ki naj bi po obravnavanem predlogu odločalo v zadevi, je Vrhovno sodišče ob upoštevanju, da ima oškodovana družba sedež v Ljubljani, kjer so bila storjena vsa kazniva dejanja, da so nekateri od osumljencev pred zaslišanjem na policiji v predkazenskem postopku pooblastili zagovornike z območja Ljubljane in okolice (trije od šestih) in da imajo druge osebe, ki (še) niso predlagane za priče, je pa policija od njih v predkazenskem postopku zbrala obvestila, v večini prebivališče v krajih, bližje Ljubljani, odločilo, da v konkretni zadevi okoliščine, ki bi narekovale odstop od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, niso podane.