znižanje preživnine - sodna poravnava - dvofazni postopek - potrebe upravičenca - materialne in pridobitne možnosti zavezanca - bistveno spremenjene okoliščine
Razlog za spremembo preživnine je torej sprememba okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev. Te spremembe pa morajo biti odločilne oziroma bistvene.
fikcija vročitve - prepozna pritožba - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Predlagatelj hkrati s pritožbo z dne 19. 12. 2016, ki jo je vložil prepozno, ni podal predloga za vrnitev v prejšnje stanje in v njej tudi ni ponudil razlogov za zamudo roka. Sodišče prve stopnje zato navedene pritožbe ni moglo niti smiselno šteti kot predlog za vrnitev v prejšnje in jo je, ker je bila vložena po poteku pritožbenega roka, utemeljeno zavrglo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51.
odmera izvedenine - dodatno izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje
Ocena sodišča prve stopnje, da je od izvedenca v konkretnem primeru 10. 8. 2017 terjalo enako odgovore kot že 16. 8. 2013, je napačna, kar izhaja iz primerjave obeh sklepov.
dopolnilni sklep o stroških - stroškovna odločitev - vrednost spora - sprememba tožbe - povišanje tožbenega zahtevka - odmera stroškov
Toženka v predlogu utemeljeno opozarja, da je bila vrednost spora v tej zadevi 97.747 EUR in ne 19.000 EUR. Zato ima prav, da bi morali biti njeni pritožbeni stroški odmerjeni ob upoštevanju višje vrednosti. Ker pa v tem delu ne gre za napako v smislu 328. člena ZPP, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom, ampak za izostanek odločitve o delu stroškovnega zahtevka toženke, je pritožbeno sodišče ugodilo predlogu za izdajo dopolnilne odločbe, to je dopolnilnega sklepa o stroških.
ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja s procesnimi dejanji - umik predloga za izvršbo
Šteje se, da zastaranje ni bilo pretrgano s kakšnim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom, storjenim z namenom, da bi se izterjala terjatev, če upnik odstopi od takega dejanja (prvi odstavek 366. člena OZ. Namen navedenega določila je v tem, da tudi morebitna upnikova aktivnost pred sodiščem nima učinka pretrganja zastaranja, če upnik pozneje izgubi interes za sodno varstvo, ki ga je najprej uveljavljal. V zadevi je upnik v fazi izvršbe brez navedbe razloga umaknil predlog za izvršbo. Takšno njegovo ravnanje je zakonodajalec opredelil kot procesno dispozicijo, ki brez presoje vsebinskih vidikov upravičenosti in uspešnosti izvršbe samo zase povzroči pravno posledico ustavitve postopka (drugi odstavek 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).1 Tovrstno razpolaganje upnika pomeni odstop od sprožene prisilne izvršbe.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - sodna razveza
Po določilih 54. člena ZDR-1 se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko izjemoma sklene iz taksativno določenih razlogov, ki so navedeni v tem členu, pri čemer 56. člen ZDR-1 določa posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kjer se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Od uveljavitve ZDR-1 (v posledici pravila iz 28. člena tega zakona, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas) velja strožja presoja glede tega, ali je podan razlog, naveden v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ali ne. Ni več relevantna predhodna sodna praksa, da lahko sodišče mimo opredelitve razloga iz pogodbe o zaposlitvi preveri, ali je glede na ugotovljeno dejansko stanje podan kateri izmed sicer dopustnih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
ZPP člen 105a, 105a/3, 108, 108/5. ZST-1 člen 1, 1/3, 14a, 14a/3, 16. ZST-1 tarifna številka 1111, 1112.
umik dela tožbenega zahtevka - taksna obveznost - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - neplačilo sodne takse - fikcija umika vloge - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse od pravnomočnosti odločitve o predlogu za taksno oprostitev - določitev novega roka za plačilo sodne takse - pravica do pritožbe
V dani procesni situaciji, ko je sodišče predlog tožnikov za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse zavrglo (1. točka izreka), hkrati pa odločilo, da rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 19. 7. 2017 začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa, torej sklepa prvostopenjskega sodišča (II. točka izreka), to pomeni, da bo rok za plačilo sodne takse potekel istočasno kot bo potekel rok za pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Če pa stranka zoper sklep o zavrženju predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse vloži pritožbo (kar je situacija v obravnavanem primeru), neplačilo sodne takse v roku, kot ga je določilo sodišče prve stopnje v II. točki izreka izpodbijanega sklepa, ne more imeti pravnih posledic presumpcije umika vloge, za katero je plačilo sodne takse procesna predpostavka po tretjem odstavku 105.a člena ZPP. Po navedenem določilu se šteje vloga za umaknjeno le v primeru, če v roku iz plačilnega naloga taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. (Ne)obstoj teh pogojev pa je mogoče zanesljivo ugotoviti šele po pravnomočnosti sklepa o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Ker je izpodbijani sklep v I. točki izreka postal pravnomočen šele z odločitvijo o pritožnikovi pritožbi zoper ta del izreka izpodbijanega sklepa, je bilo treba sklep v izpodbijani II. točki izreka spremeniti tako, da začne teči rok za plačilo takse po plačilnem nalogu I Pg 184/2017 z dne 19. 7. 2017 naslednji dan po vročitvi sklepa pritožbenega sodišča. Potek roka za plačilo sodne takse po izpodbijanem sklepu in pravne posledice neplačila takse iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP bi namreč povsem izvotlila pravico taksnega zavezanca za pritožbo zoper sklep o zavrženju njegovega predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
zloraba znamenj za pomoč in za nevarnost - poškodovanje tuje stvari - enotna kazen zapora - preizkusna doba - pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - bistveno zmanjšana prištevnost - kaznivo dejanje zalezovanja
Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta bili v času storitve vseh obravnavanih kaznivih dejanj pri obdolženki zavestna kot voljna sestavina psihološkega pogoja prištevnosti, bistveno zmanjšani (tretji odstavek 29. člena KZ-1) in da se je kljub navedenemu zavedala, da je zalezovanje druge osebe, poškodovanje tuje lastnine in lažno sporočanje nevarnosti prepovedano, pa je dejanja kljub temu hotela storiti, saj je bila jezna na oškodovanko in druge zaposlene v šoli, iz katere je bila po konfliktu s sošolcem izključena.
ZPP člen 248. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 2, 2/1.
denarno kaznovanje - kaznovanje izvedenca - zamuda izvedenca z izdelavo izvedenskega mnenja - nepravočasna izdelava izvedenskega mnenja - upravičen razlog - neupravičen razlog
Ker izvedenec brez upravičenega razloga v postavljenem roku ni izdelal izvedenskega mnenja, mu je bila utemeljeno izrečena denarna kazen v višini 500,00 EUR.
Za odločitev v zadevi je odločilen odgovor na vprašanje, ali je pri tožniku sploh prišlo do invalidnosti. Skladno s prvim odstavkom 63. člena ZPIZ-2 je invalidnost po tem zakonu podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Če je invalidnost podana, pa se v I. kategorijo invalidnosti skladno s 1. alinejo drugega odstavka 63. člena razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni več zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.
starostna pokojnina - odmera pokojnine - dodana doba
Ker se dodana doba glede na 8. točko 7. člena ZPIZ-2 upošteva pri presoji ali tožnik izpolnjuje pogoje za upokojitev, ne pa pri višini, je toženec na podlagi dopolnjene dobe v trajanju 39 let, 2 meseca in 8 dni, torej brez upoštevanja dodane dobe, tožniku pravilno odmeril starostno pokojnino v višini 56 %.
Toženec je pravilno upošteval novelirano določbo drugega odstavka 202. člena ZPIZ-2, ki je začela veljati 1. 1. 2016 in je torej že veljala 3. 1. 2016, ko je tožnik izpolnil pogoje za upokojitev skladno z določbo 108. člena ZPIZ-2. Novelirana določba drugega odstavka 202. člena ZPIZ-2 izrecno določa, da ugodnejše vrednotenje po šestem odstavku 37. člena pride v poštev šele tedaj, ko oseba izpolni pogoje za starostno upokojitev brez upoštevanja dodane dobe ter ostane v zavarovanju. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik pogojev za ugodnejše vrednotenje po šestem odstavku 37. člena ne izpolnjuje, je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Tožnik je tožbo zoper izpodbijano odločbo vložil 12. 5. 2017. Rok 30 dni je potekel 11. 5. 2017, kar pomeni, da je bila tožba na sodišče vložena po izteku zakonsko določenega 30-dnevnega roka, torej prepozno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP in pa prvega odstavka 72. člena ZDSS-1 tožbo kot prepozno vloženo zavrglo.
izterjava zamudnih obresti - omejitev teka obresti ne ultra alterum tantum - plačilo zamudnih obresti v višini glavnice - kdaj obresti prenehajo teči - bodoče zamudne obresti - neprava retroakrivnost
Tek zakonskih zamudnih obresti je mogoče omejiti le, če bi zamudne obresti od posameznih prisojenih zneskov še pred uveljavitvijo OZ-A dosegle glavnico, ko bi torej po samem zakonu prenehale teči in jih tudi odprava pravila ne ultra alterum tantum za zamudne obresti z OZ-A ne bi mogla znova spraviti v tek. Ker pa v času uveljavitve OZ-A zakonske zamudne obresti od prisojenih delov glavnice kakor tudi izvršilnih stroškov še niso dosegle glavnice oziroma stroškov, pa zamudne obresti niso nehale teči ter tečejo dalje neomejeno (oziroma do plačila) tudi po uveljavitvi OZ-A, ki je njihovo omejitev odpravil.
Obresti že po naravi stvari predstavljajo bodoče terjatve, ne glede na to, da njihov temelj nastane prej, zato na obresti, ki so tekle po uveljavitvi OZ-A, le-ta že po naravi stvari ni mogel vplivati za nazaj.
Tožnica po prej veljavnem ZPIZ-1, ki je bil sicer ugodnejši, ni izpolnjevala pogojev za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, prav tako pa jih ne izpolnjuje tudi po sedaj veljavnem ZPIZ-2. Socialna stiska tožnice na rešitev zadeve ne vpliva.
pogodbena kazen - dispozitivna določba - prosto urejanje obligacijskih razmerij
Šlo je za pisno komunikacijo, zato ni dvoma, da je to storila nemudoma in vskladu s pogodbo, saj je potreben določen čas za preučitev končne situacije, končna situacija pa takrat tudi v nobenem primeru še ni bila usklajena (niti še ni bilo usklajevalnega sestanka). Glede na dogovor v pogodbi, da ima naročnik pravico pogodbeno kazen uveljavljati najkasneje ob končnem obračunu, je torej tožena stranka pogodbeno kazen uveljavljala pravočasno in v skladu z dogovorom, ki je izključil uporabo dispozitivnih določb OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010039
OZ člen 459, 459-1. ZPP člen 287, 339, 339/1, 458, 458/1, 495.
prodajna pogodba - stvarne napake - lastnosti, potrebne za običajno rabo stvari - spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Tožena stranka je sodišču prve stopnje očitala, da ni obrazložilo zavrnitve dokaznega predloga za postavitev izvedenca, s čimer naj bi kršilo 287. člen ZPP. Najprej pritožbeno sodišče poudarja, da bi kršitev navedenega člena pomenila relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljeni pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP). Nadalje pa očitek tudi ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 4 obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo razloge za zavrnitev tega dokaznega predloga in sicer, ker je tožena stranka na zaslišanju sama potrdila, da se je na spornem blagu pojavila patina, pri čemer je le-ta vidna tudi iz fotografije jaška (v prilogi sodnega spisa), zato je zaključilo, da izvedba dokaza z izvedencem ni bila potrebna. Tožena stranka je torej potrdila, da je na spornem blagu nastala patina, le-ta pa je običajen pojav oziroma običajna zaščitna plast na kovini. Kot taka pa ne more pomeniti stvarne napake. Za stvarno napako bi šlo, če sporno blago ne bi imelo lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo (1. točka 459. člena OZ), kar pa za pojav patine glede na zgoraj navedeno ni mogoče reči.
ZSDP-1 člen 14, 29, 29/7, 32, 34, 41, 62, 63, 66, 66/1, 66/2, 92.. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov (2014) člen 6.
starševski dodatek - posebna nega in varstvo
Starševskega dodatka zaradi motnje v telesnem ali duševnem razvoju oziroma dolgotrajne hujše bolezni otroka, ugotovljeni po uveljavljanju pravice do starševskega dopusta, ni mogoče podaljšati. Podaljša se lahko le ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, torej ob uveljavitvi pravice do starševskega dodatka.
Tožnik je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedel, da je zamudil rok za vložitev tožbe iz razloga, ker je bil tožnikov pooblaščenec v zadnjih dneh odprtega roka v tako slabem stanju zaradi zastrupitve s hrano, da ni mogel pravočasno vložiti tožbe. Posledično je prišlo do enodnevne zamude. Glede na navedeno se tožnik oziroma njegov pooblaščenec ne moreta sklicevati na to, da je za zamudo zvedel šele potem, ko je bil izdan sklep o zavrženju tožbe. Že iz samega predloga za vrnitev v prejšnje stanje namreč izhaja, da tožba ni bila vložena zaradi zdravstvenih težav tožnikovega pooblaščenca. V tem primeru pa je subjektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje začel teči takoj, ko je razlog, zaradi katerega ni bilo možno vložiti tožbe, odpadel.