fikcija vročitve - prepozna pritožba - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Predlagatelj hkrati s pritožbo z dne 19. 12. 2016, ki jo je vložil prepozno, ni podal predloga za vrnitev v prejšnje stanje in v njej tudi ni ponudil razlogov za zamudo roka. Sodišče prve stopnje zato navedene pritožbe ni moglo niti smiselno šteti kot predlog za vrnitev v prejšnje in jo je, ker je bila vložena po poteku pritožbenega roka, utemeljeno zavrglo.
dopolnilni sklep o stroških - stroškovna odločitev - vrednost spora - sprememba tožbe - povišanje tožbenega zahtevka - odmera stroškov
Toženka v predlogu utemeljeno opozarja, da je bila vrednost spora v tej zadevi 97.747 EUR in ne 19.000 EUR. Zato ima prav, da bi morali biti njeni pritožbeni stroški odmerjeni ob upoštevanju višje vrednosti. Ker pa v tem delu ne gre za napako v smislu 328. člena ZPP, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom, ampak za izostanek odločitve o delu stroškovnega zahtevka toženke, je pritožbeno sodišče ugodilo predlogu za izdajo dopolnilne odločbe, to je dopolnilnega sklepa o stroških.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51.
odmera izvedenine - dodatno izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje
Ocena sodišča prve stopnje, da je od izvedenca v konkretnem primeru 10. 8. 2017 terjalo enako odgovore kot že 16. 8. 2013, je napačna, kar izhaja iz primerjave obeh sklepov.
znižanje preživnine - sodna poravnava - dvofazni postopek - potrebe upravičenca - materialne in pridobitne možnosti zavezanca - bistveno spremenjene okoliščine
Razlog za spremembo preživnine je torej sprememba okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev. Te spremembe pa morajo biti odločilne oziroma bistvene.
ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja s procesnimi dejanji - umik predloga za izvršbo
Šteje se, da zastaranje ni bilo pretrgano s kakšnim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom, storjenim z namenom, da bi se izterjala terjatev, če upnik odstopi od takega dejanja (prvi odstavek 366. člena OZ. Namen navedenega določila je v tem, da tudi morebitna upnikova aktivnost pred sodiščem nima učinka pretrganja zastaranja, če upnik pozneje izgubi interes za sodno varstvo, ki ga je najprej uveljavljal. V zadevi je upnik v fazi izvršbe brez navedbe razloga umaknil predlog za izvršbo. Takšno njegovo ravnanje je zakonodajalec opredelil kot procesno dispozicijo, ki brez presoje vsebinskih vidikov upravičenosti in uspešnosti izvršbe samo zase povzroči pravno posledico ustavitve postopka (drugi odstavek 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).1 Tovrstno razpolaganje upnika pomeni odstop od sprožene prisilne izvršbe.
Specialni socialno varstveni zavod se v pritožbi ne more sklicevati, da nima verificiranega programa za sprejem osebe zaradi upada kognitivnih sposobnosti.
ugovor dolžnika po izteku roka - poplačilo v izvršilnem postopku - obseg oprave izvršbe - solidarni dolžnik - izpolnitev obveznosti solidarnega dolžnika - vrstni red poplačila terjatev - potrebni izvršilni stroški
Če se poplačila opravljajo z izvršbo, ni razloga, da bi ob vsakem posameznem plačilu upniku dolžnik vložil ugovor po izteku roka, kakor tudi ni razloga, da bi upnik vsakokrat utesnil izvršbo. Ugovor po izteku roka oziroma utesnitev izvršbe sta potrebna le, če sodišče s plačilom, opravljenim izven predmetne izvršbe, ni seznanjeno (npr. kadar dolžnik opravi plačilo prostovoljno, ali če uveljavlja plačilo s strani solidarnega dolžnika, opravljeno v drugem izvršilnem postopku). V takšnem primeru tudi ni razloga za pozivanje upnika k umiku oziroma utesnitvi izvršilnega postopka. Zato ni podlage za stroškovno obremenitev dolžnika zaradi vloženega odgovora upnika na nepotreben poziv sodišča.
Za odločitev v zadevi je odločilen odgovor na vprašanje, ali je pri tožniku sploh prišlo do invalidnosti. Skladno s prvim odstavkom 63. člena ZPIZ-2 je invalidnost po tem zakonu podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Če je invalidnost podana, pa se v I. kategorijo invalidnosti skladno s 1. alinejo drugega odstavka 63. člena razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni več zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.
pogodbena kazen - dispozitivna določba - prosto urejanje obligacijskih razmerij
Šlo je za pisno komunikacijo, zato ni dvoma, da je to storila nemudoma in vskladu s pogodbo, saj je potreben določen čas za preučitev končne situacije, končna situacija pa takrat tudi v nobenem primeru še ni bila usklajena (niti še ni bilo usklajevalnega sestanka). Glede na dogovor v pogodbi, da ima naročnik pravico pogodbeno kazen uveljavljati najkasneje ob končnem obračunu, je torej tožena stranka pogodbeno kazen uveljavljala pravočasno in v skladu z dogovorom, ki je izključil uporabo dispozitivnih določb OZ.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - sodna razveza
Po določilih 54. člena ZDR-1 se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko izjemoma sklene iz taksativno določenih razlogov, ki so navedeni v tem členu, pri čemer 56. člen ZDR-1 določa posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kjer se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Od uveljavitve ZDR-1 (v posledici pravila iz 28. člena tega zakona, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas) velja strožja presoja glede tega, ali je podan razlog, naveden v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ali ne. Ni več relevantna predhodna sodna praksa, da lahko sodišče mimo opredelitve razloga iz pogodbe o zaposlitvi preveri, ali je glede na ugotovljeno dejansko stanje podan kateri izmed sicer dopustnih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
starostna pokojnina - odmera pokojnine - dodana doba
Ker se dodana doba glede na 8. točko 7. člena ZPIZ-2 upošteva pri presoji ali tožnik izpolnjuje pogoje za upokojitev, ne pa pri višini, je toženec na podlagi dopolnjene dobe v trajanju 39 let, 2 meseca in 8 dni, torej brez upoštevanja dodane dobe, tožniku pravilno odmeril starostno pokojnino v višini 56 %.
Toženec je pravilno upošteval novelirano določbo drugega odstavka 202. člena ZPIZ-2, ki je začela veljati 1. 1. 2016 in je torej že veljala 3. 1. 2016, ko je tožnik izpolnil pogoje za upokojitev skladno z določbo 108. člena ZPIZ-2. Novelirana določba drugega odstavka 202. člena ZPIZ-2 izrecno določa, da ugodnejše vrednotenje po šestem odstavku 37. člena pride v poštev šele tedaj, ko oseba izpolni pogoje za starostno upokojitev brez upoštevanja dodane dobe ter ostane v zavarovanju. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik pogojev za ugodnejše vrednotenje po šestem odstavku 37. člena ne izpolnjuje, je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Tožnica po prej veljavnem ZPIZ-1, ki je bil sicer ugodnejši, ni izpolnjevala pogojev za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, prav tako pa jih ne izpolnjuje tudi po sedaj veljavnem ZPIZ-2. Socialna stiska tožnice na rešitev zadeve ne vpliva.
izterjava zamudnih obresti - omejitev teka obresti ne ultra alterum tantum - plačilo zamudnih obresti v višini glavnice - kdaj obresti prenehajo teči - bodoče zamudne obresti - neprava retroakrivnost
Tek zakonskih zamudnih obresti je mogoče omejiti le, če bi zamudne obresti od posameznih prisojenih zneskov še pred uveljavitvijo OZ-A dosegle glavnico, ko bi torej po samem zakonu prenehale teči in jih tudi odprava pravila ne ultra alterum tantum za zamudne obresti z OZ-A ne bi mogla znova spraviti v tek. Ker pa v času uveljavitve OZ-A zakonske zamudne obresti od prisojenih delov glavnice kakor tudi izvršilnih stroškov še niso dosegle glavnice oziroma stroškov, pa zamudne obresti niso nehale teči ter tečejo dalje neomejeno (oziroma do plačila) tudi po uveljavitvi OZ-A, ki je njihovo omejitev odpravil.
Obresti že po naravi stvari predstavljajo bodoče terjatve, ne glede na to, da njihov temelj nastane prej, zato na obresti, ki so tekle po uveljavitvi OZ-A, le-ta že po naravi stvari ni mogel vplivati za nazaj.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nevarna vožnja v cestnem prometu - posledica - prometna signalizacija - zakonski znaki - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Iz konkretnega dela opisa jasno izhaja, da je obdolženi v enotnih krajevnih in časovnih okliščinah najprej prekoračil hitrost na način, kakor ga inkriminira 2. točka prvega odstavka 324. člena KZ-1, neposredno ob tem pa s predrzno in brezobzirno vožnjo tudi izvedel prehitevanje, kakor je inkriminirano v 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1. Iz opisa kot celote določno izhaja, da sta bili obe kršitvi vzrok za nastalo posledico.
zloraba znamenj za pomoč in za nevarnost - poškodovanje tuje stvari - enotna kazen zapora - preizkusna doba - pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - bistveno zmanjšana prištevnost - kaznivo dejanje zalezovanja
Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta bili v času storitve vseh obravnavanih kaznivih dejanj pri obdolženki zavestna kot voljna sestavina psihološkega pogoja prištevnosti, bistveno zmanjšani (tretji odstavek 29. člena KZ-1) in da se je kljub navedenemu zavedala, da je zalezovanje druge osebe, poškodovanje tuje lastnine in lažno sporočanje nevarnosti prepovedano, pa je dejanja kljub temu hotela storiti, saj je bila jezna na oškodovanko in druge zaposlene v šoli, iz katere je bila po konfliktu s sošolcem izključena.
nepodpisana pritožba - žig odvetnika - zavrženje pritožbe - podpis odvetnika - nepopolna vloga - postopek s pritožbo - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - pravni pouk
Pritožba je nepopolna in jo sodišče zavrže, če v pritožbi ni navedena odločba, zoper katero se vlaga, ter če ni podpisana. Funkcija podpisa je v izkazu istovetnosti vlagatelja oziroma v avtorizaciji pritožbe. V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
ZPP člen 248. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 2, 2/1.
denarno kaznovanje - kaznovanje izvedenca - zamuda izvedenca z izdelavo izvedenskega mnenja - nepravočasna izdelava izvedenskega mnenja - upravičen razlog - neupravičen razlog
Ker izvedenec brez upravičenega razloga v postavljenem roku ni izdelal izvedenskega mnenja, mu je bila utemeljeno izrečena denarna kazen v višini 500,00 EUR.
ZPIZ-2 člen 99, 101, 101/1, 101/2, 181, 181/1.. ZPP člen 213, 339, 339/1.
dodatek za pomoč in postrežbo - strokovno vprašanje - izvedensko mnenje - zavrnitev dokaznega predloga - opravljanje osnovnih življenjskih potreb - relativna bistvena kršitev določb postopka
Vprašanje zmožnosti opravljanja osnovnih življenjskih opravil se nanaša na področje medicine, za kar sodišče nima potrebnega medicinskega znanja.
Sodišče prve stopnje je zaradi zavrnitve dokaznega predloga za postavitev neodvisnega izvedenca zagrešilo kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 213. členom ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.