znižanje preživnine - sodna poravnava - dvofazni postopek - potrebe upravičenca - materialne in pridobitne možnosti zavezanca - bistveno spremenjene okoliščine
Razlog za spremembo preživnine je torej sprememba okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev. Te spremembe pa morajo biti odločilne oziroma bistvene.
dopolnilni sklep o stroških - stroškovna odločitev - vrednost spora - sprememba tožbe - povišanje tožbenega zahtevka - odmera stroškov
Toženka v predlogu utemeljeno opozarja, da je bila vrednost spora v tej zadevi 97.747 EUR in ne 19.000 EUR. Zato ima prav, da bi morali biti njeni pritožbeni stroški odmerjeni ob upoštevanju višje vrednosti. Ker pa v tem delu ne gre za napako v smislu 328. člena ZPP, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom, ampak za izostanek odločitve o delu stroškovnega zahtevka toženke, je pritožbeno sodišče ugodilo predlogu za izdajo dopolnilne odločbe, to je dopolnilnega sklepa o stroških.
fikcija vročitve - prepozna pritožba - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Predlagatelj hkrati s pritožbo z dne 19. 12. 2016, ki jo je vložil prepozno, ni podal predloga za vrnitev v prejšnje stanje in v njej tudi ni ponudil razlogov za zamudo roka. Sodišče prve stopnje zato navedene pritožbe ni moglo niti smiselno šteti kot predlog za vrnitev v prejšnje in jo je, ker je bila vložena po poteku pritožbenega roka, utemeljeno zavrglo.
ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja s procesnimi dejanji - umik predloga za izvršbo
Šteje se, da zastaranje ni bilo pretrgano s kakšnim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom, storjenim z namenom, da bi se izterjala terjatev, če upnik odstopi od takega dejanja (prvi odstavek 366. člena OZ. Namen navedenega določila je v tem, da tudi morebitna upnikova aktivnost pred sodiščem nima učinka pretrganja zastaranja, če upnik pozneje izgubi interes za sodno varstvo, ki ga je najprej uveljavljal. V zadevi je upnik v fazi izvršbe brez navedbe razloga umaknil predlog za izvršbo. Takšno njegovo ravnanje je zakonodajalec opredelil kot procesno dispozicijo, ki brez presoje vsebinskih vidikov upravičenosti in uspešnosti izvršbe samo zase povzroči pravno posledico ustavitve postopka (drugi odstavek 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).1 Tovrstno razpolaganje upnika pomeni odstop od sprožene prisilne izvršbe.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51.
odmera izvedenine - dodatno izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje
Ocena sodišča prve stopnje, da je od izvedenca v konkretnem primeru 10. 8. 2017 terjalo enako odgovore kot že 16. 8. 2013, je napačna, kar izhaja iz primerjave obeh sklepov.
telekomunikacijsko omrežje - uporaba telekomunikacijskih sredstev - spor med operaterjem in uporabnikom - spor majhne vrednosti - naročniška pogodba za mobilni telefon - cenik telekomunikacijskih storitev - plačilo storitev mobilne telefonije in prenosa podatkov - potrebni pravdni stroški - prosta izbira odvetnika - nagrada in stroški pooblaščenca - kilometrina - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - prva pripravljalna vloga - druga pripravljalna vloga
Stranka ima pravico izbrati odvetnika, ki mu zaupa in ni dolžna izbirati zgolj med odvetniki v kraju, kjer je razpravljajoče sodišče. Vendar pa stroški izbire odvetnika iz drugega kraja bremenijo nasprotno stranko le, če je takšna izbira razumna ali za izbiro točno določenega odvetnika obstajajo posebni razlogi.
V konkretni zadevi, ko se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, je prva pripravljalna vloga izenačena s tožbo v običajnem sporu majhne vrednosti, zato je zmotno stališče pritožnice, da ji pripadata dve nagradi po tar. št. 18 OT, in sicer za dopolnitev tožbe in za drugo pripravljalno vlogo.
denarna socialna pomoč - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
Kadar je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč, je sodišče pri odločanju o pravdnih stroških vezano na odločbo pristojnega organa o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Na podlagi izdane odločbe o BPP v odločbi o stroških postopka odloči tudi o višini in obsegu stroškov in pri tem upošteva določbe ZPP o povrnitvi stroškov. Sodišče mora odločiti tudi o načinu plačila stroškov tako, da jih mora nasprotna stranka, ki je glede na določbo 154. člena ZPP dolžna poravnati pravdne stroške v pravdi uspešnega upravičenca do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči.
zloraba znamenj za pomoč in za nevarnost - poškodovanje tuje stvari - enotna kazen zapora - preizkusna doba - pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - bistveno zmanjšana prištevnost - kaznivo dejanje zalezovanja
Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta bili v času storitve vseh obravnavanih kaznivih dejanj pri obdolženki zavestna kot voljna sestavina psihološkega pogoja prištevnosti, bistveno zmanjšani (tretji odstavek 29. člena KZ-1) in da se je kljub navedenemu zavedala, da je zalezovanje druge osebe, poškodovanje tuje lastnine in lažno sporočanje nevarnosti prepovedano, pa je dejanja kljub temu hotela storiti, saj je bila jezna na oškodovanko in druge zaposlene v šoli, iz katere je bila po konfliktu s sošolcem izključena.
Specialni socialno varstveni zavod se v pritožbi ne more sklicevati, da nima verificiranega programa za sprejem osebe zaradi upada kognitivnih sposobnosti.
starostna pokojnina - odmera pokojnine - dodana doba
Ker se dodana doba glede na 8. točko 7. člena ZPIZ-2 upošteva pri presoji ali tožnik izpolnjuje pogoje za upokojitev, ne pa pri višini, je toženec na podlagi dopolnjene dobe v trajanju 39 let, 2 meseca in 8 dni, torej brez upoštevanja dodane dobe, tožniku pravilno odmeril starostno pokojnino v višini 56 %.
Toženec je pravilno upošteval novelirano določbo drugega odstavka 202. člena ZPIZ-2, ki je začela veljati 1. 1. 2016 in je torej že veljala 3. 1. 2016, ko je tožnik izpolnil pogoje za upokojitev skladno z določbo 108. člena ZPIZ-2. Novelirana določba drugega odstavka 202. člena ZPIZ-2 izrecno določa, da ugodnejše vrednotenje po šestem odstavku 37. člena pride v poštev šele tedaj, ko oseba izpolni pogoje za starostno upokojitev brez upoštevanja dodane dobe ter ostane v zavarovanju. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik pogojev za ugodnejše vrednotenje po šestem odstavku 37. člena ne izpolnjuje, je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.
ZPP člen 248. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 2, 2/1.
denarno kaznovanje - kaznovanje izvedenca - zamuda izvedenca z izdelavo izvedenskega mnenja - nepravočasna izdelava izvedenskega mnenja - upravičen razlog - neupravičen razlog
Ker izvedenec brez upravičenega razloga v postavljenem roku ni izdelal izvedenskega mnenja, mu je bila utemeljeno izrečena denarna kazen v višini 500,00 EUR.
Na podlagi izvedenih dokazov, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je pri tožniku od spornega dne dalje zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto in da je izpodbijana dokončna odločba toženca pravilna in zakonita.
Za odločitev v zadevi je odločilen odgovor na vprašanje, ali je pri tožniku sploh prišlo do invalidnosti. Skladno s prvim odstavkom 63. člena ZPIZ-2 je invalidnost po tem zakonu podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Če je invalidnost podana, pa se v I. kategorijo invalidnosti skladno s 1. alinejo drugega odstavka 63. člena razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni več zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - sodna razveza
Po določilih 54. člena ZDR-1 se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko izjemoma sklene iz taksativno določenih razlogov, ki so navedeni v tem členu, pri čemer 56. člen ZDR-1 določa posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kjer se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Od uveljavitve ZDR-1 (v posledici pravila iz 28. člena tega zakona, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas) velja strožja presoja glede tega, ali je podan razlog, naveden v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ali ne. Ni več relevantna predhodna sodna praksa, da lahko sodišče mimo opredelitve razloga iz pogodbe o zaposlitvi preveri, ali je glede na ugotovljeno dejansko stanje podan kateri izmed sicer dopustnih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010039
OZ člen 459, 459-1. ZPP člen 287, 339, 339/1, 458, 458/1, 495.
prodajna pogodba - stvarne napake - lastnosti, potrebne za običajno rabo stvari - spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Tožena stranka je sodišču prve stopnje očitala, da ni obrazložilo zavrnitve dokaznega predloga za postavitev izvedenca, s čimer naj bi kršilo 287. člen ZPP. Najprej pritožbeno sodišče poudarja, da bi kršitev navedenega člena pomenila relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljeni pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP). Nadalje pa očitek tudi ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 4 obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo razloge za zavrnitev tega dokaznega predloga in sicer, ker je tožena stranka na zaslišanju sama potrdila, da se je na spornem blagu pojavila patina, pri čemer je le-ta vidna tudi iz fotografije jaška (v prilogi sodnega spisa), zato je zaključilo, da izvedba dokaza z izvedencem ni bila potrebna. Tožena stranka je torej potrdila, da je na spornem blagu nastala patina, le-ta pa je običajen pojav oziroma običajna zaščitna plast na kovini. Kot taka pa ne more pomeniti stvarne napake. Za stvarno napako bi šlo, če sporno blago ne bi imelo lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo (1. točka 459. člena OZ), kar pa za pojav patine glede na zgoraj navedeno ni mogoče reči.
etažna lastnina - stavbna pravica - izbrisna tožba v zemljiškoknjižnem postopku - zaupanje v zemljiško knjigo
V obravnavanem primeru, ko je etažna delitev vključevala tudi stavbišče, obremenjeno s stavbno pravico, lastniki posameznih delov ne morejo sicer pridobiti solastninske pravice na tem stavbišču, pridobijo pa na njem stavbno pravico po idealnih deležih, in sicer glede na vrednost njihovega posameznega dela (258. člen SPZ). Tudi zanje velja, tako kot je bilo prej obrazloženo za solastninsko pravico na stavbišču, da ima vsakokratni lastnik posameznega dela (dokler je lastnik) stavbno pravico v idealnem deležu na tem stavbišču.
Tožnica po prej veljavnem ZPIZ-1, ki je bil sicer ugodnejši, ni izpolnjevala pogojev za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, prav tako pa jih ne izpolnjuje tudi po sedaj veljavnem ZPIZ-2. Socialna stiska tožnice na rešitev zadeve ne vpliva.
naročilo storitev - odpoved pogodbe - spor majhne vrednosti - dokazna ocena - nedovoljen pritožbeni razlog - obrazložitev sodbe
Pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do izpisa porabe portala (A6), ni utemeljen. Sodišču prve stopnje namreč ni treba dokazno oceniti vsakega listovnega dokaza posebej. Na podlagi četrtega odstavka 324. člena ZPP mora v obrazložitvi sodbe navesti le zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih, na katera se ti zahtevki opirajo, dokaze ter predpise, na katere je oprlo sodbo, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo. Poleg tega izpis porabe portala (A6) ne dokazuje, da je tožena stranka odpovedala sporno pogodbeno razmerje že 17. 3. 2017, saj iz njega izhaja zgolj, da je v mesecu marcu 2017 (ne pa točno do katerega dne) storitve tožeče stranke še uporabljala. Sodišče prve stopnje je zato logično moralo opreti izpodbijano odločitev na preostale izvedene dokaze. Pritožbeno sodišče dokazno oceno sodišča prve stopnje ocenjuje za prepričljivo. Posamezni dokazi so pravilno ovrednoteni, zaključki so razumni in življenjsko sprejemljivi, pri odločitvi pa je upoštevan uspeh celotnega dokaznega postopka.