stvarna služnost poti - pogoji za priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovanje služnosti hoje in vožnje - originaren nastanek služnosti - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - utemeljenost dajatvenega tožbenega zahtevka - obligacijskopravni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Trditve, ki jih je toženka v tem postopku podala, se nanašajo le na priposestvovanje služnosti in so podlaga le ugotovitvenemu, ne pa tudi dajatvenemu zahtevku. Zato je bilo potrebno v tem oziru pritožbi ugoditi in izpodbijano odločitev glede dajatvenega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila spremeniti tako, da se ta zavrne.
izvedensko mnenje - seznanitev z izvedenskim mnenjem - pripombe na izvedensko mnenje - duševno zdravje - psihiatrično mnenje - opravilna sposobnost - pravica do izjave v postopku
Sodišče je svoj dvom o strankini opravilni sposobnosti utemeljilo z ugotovitvami v postopku angažiranega izvedenca, ki je podal svoje izvedensko mnenje. Stranki pa ni bilo omogočeno, da se z mnenjem seznani in do njega opredeli.
ZDen člen 27. ZSKZ člen 14. ZIKS člen 145, 145a, 145b.
vrnitev kmetijskih zemljišč - zemljiškoknjižni lastnik - last občine - dejanski lastnik nepremičnine - lastnina države - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot zavezanec - zavezanec za vrnitev nepremičnine v naravi
Situaciji neprilagojeni zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice v korist Mestne občine Ljubljana, glede na to, da je do prenosa lastninske pravice (na Republiko Slovenijo) prišlo že z zakonom, nima konstitutivnega učinka in na pravilnost in zakonitost odločitve nima vpliva, kakor tudi ne na izvedbo vpisa lastninske pravice v korist upravičenca v zemljiški knjigi.
stroškovna odmera - odmera pravdnih stroškov - pravočasna priglasitev stroškov - odvetniški stroški - nagrada za postopek - nagrada za postopek v ponovljenem postopku - materialni stroški - pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev
Tožena stranka je s končno odločbo v pravdi v celoti uspela. Upravičena je torej tudi do povračila stroškov pritožbenega postopka, ne glede na njen uspeh v njem.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - notarski zapis - skupno obravnavanje ugovorov več dolžnikov - odgovornost zastavitelja - pravni interes za vložitev ugovora - trditveno in dokazno breme upnika - specifikacija terjatve upnika - skladnost izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom - preizkus po uradni dolžnosti - višina obresti - obresti na obresti - nedopustne pritožbene novote - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka
Upnik je s pojasnili in številnimi predloženimi listinskimi dokazi (obračuni obresti, specifikacije terjatve) tako v predlogu za izvršbo kot v odgovoru na ugovor zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu glede temelja in višine izterjevane terjatve, medtem ko dolžnika nista utemeljeno oporekala temelju uveljavljane terjatve niti nista konkretizirano ugovarjala njeni višini (to je z navedbo preverljivih navedb o pravilni višini terjatve in z morebitnim svojim izračunom terjatve).
Izvršilno sodišče je dolžno tudi še v fazi odločanja o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi po uradni dolžnosti paziti na to, ali ima upnikov zahtevek iz predloga za izvršbo pravno podlago v konkretnem izvršilnem naslovu (za izterjavo vseh postavk terjatve v zatrjevani višini), in to ne glede na vsebino dolžnikovega ugovora.
stvarna služnost hoje in vožnje - obzirno izvrševanje služnosti - oviranje izvrševanja služnosti - konfesorna tožba - onemogočanje ali znatno oviranje uporabe služeče nepremičnine
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da tudi kratkotrajno parkiranje, v primeru, če je potrebno upravljavca vozila iskati, da ga preparkira, pomeni oviranje izvrševanja služnostne pravice. Nebistveno je sklicevanja pritožnika, da pri ustavitvi vozila zaradi izstopa potnikov oziroma razložitve tovora ne gre za parkiranje. Odločitev sodišča se namreč na takšne primere ne nanaša. Toženec tudi ne more uspeti s sklicevanjem na načelo obzirnega izvrševanja služnosti, saj tega načela ni mogoče razlagati tako, da bi služnostni upravičenec moral vedno znova posredovati za dosego cilja, za katerega je bila služnost ustanovljena, torej v konkretnem primeru proste poti.
odškodninska odgovornost delodajalca - delovna nesreča - poklicna usposobljenost delavca - praktično usposabljanje - nepravilno ravnanje - ravnanje delavca - deljena odgovornost - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - navodila za varno delo
Tožnica je bila teoretično in praktično pravilno usposobljena za konkretni delovni proces.
Preprečitvi nesreč so namenjena navodila za (varno) delo. Do zamenjave stopalk ne bi prišlo, če bi imela obe stopalki obuti, kot bi jih morala imeti. Tožnica, ki si ni namestila stopalk na obe nogi, ni ravnala dovolj skrbno in je s tem v 20 % prispevala k nastanku škode. Da je ob nastanku poškodbe delala pod pritiskom doseganja norme, je potrdila s svojo izpovedbo, vendar to ne izključuje tožničine odgovornosti, da delo opravlja skrbno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00009730
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 245, 245/3, 246, 246/4. ZIZ člen 35, 147, 166. OZ člen 131, 190. ZPP člen 180, 180/3, 214, 214/2.
stečajni postopek nad dolžnikom - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja - prenos pooblastil na upravitelja - stečajna masa - neupravičena obogatitev - prikrajšanje - kondikcija - dolžnikov dolžnik - stečajni upravitelj - ločitvena pravica - predhodna odredba - izvršilni predlog - odgovornost organizacije za plačilni promet - odškodninska odgovornost - pravna kvalifikacija spora - življenjski primer - pravilo iura novit curia - neprerekana dejstva - domneva neprerekanih dejstev - materialno procesno vodstvo
Ker je pravna prednica tožnice v stečajno maso dolžnika plačala vtoževani znesek, je na njeni strani prišlo do prikrajšanja, na strani toženca, ki je znesek prejel po začetku stečaja nad dolžnikom, pa je prišlo do obogatitve. Ker sta prikrajšanje tožnice na eni in obogatitev toženca na drugi strani v vzročni zvezi, je kondikcijski zahtevek utemeljen. Stečajna upraviteljica bi sicer lahko izbrala tudi drugo pot in znesek, za katerega je bila prikrajšana stečajna masa, zahtevala neposredno od toženca, vendar pa se ena in druga možnost ne izključujeta.
predpogodba - sklenitev glavne pogodbe - rok za sklenitev glavne pogodbe - vrnitev dvojne are
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je bila za obe stranki sklenitev kupoprodajne pogodbe po preteku roka iz prodajne predpogodbe še zmeraj sprejemljiva. Pravilen je zato zaključek sodišča, da je bila ob soglasju obeh pogodbenikov kupoprodajna pogodba sklenjena kasneje in da ni pravne podlage, da bi morala toženka tožniku povrniti dvojno aro.
Pogodbeni pogoji morajo biti napisani v jasnem in razumljivem jeziku, kar pomeni, da morajo pri kreditnih pogodbah finančne ustanove posojilojemalcem posredovati informacije, ki morajo zadostovati za sprejetje poučenih in preudarnih odločitev.
Tožnica je s sklenitvijo pogodbe prevzela obrestno in valutno tveganje, saj je bila višina anuitet odvisna od višine variabilne referenčne obrestne mere in gibanja tečaja švicarskega franka v razmerju do domače valute. Pritožnica pa zanemari, da je to tveganje vključevalo tako možnost, da se bosta tečajno razmerje in višina obrestne mere gibala v njeno škodo, kakor tudi možnost, da se bosta gibala v njeno korist.
Tožena stranka je s sklenitvijo pogodbe prevzela enako tveganje kot ga je prevzela tožnica, saj slednja ne trdi, da je tožena stranka že ob sklenitvi pogodbe vedela ali lahko predvidela bodoče gibanje tečaja in obrestne mere in tudi ne, da bi v okviru pogodbenih določb svoje tveganje omejila ali izključila. O očitnem nesorazmerju oziroma znatnem neravnotežju v pogodbenih pravicah in obveznostih strank, ki bi obstajalo že v času sklenitve kreditne pogodbe, zato ni mogoče govoriti.
ZPP člen 116, 139, 139/6, 458, 458/3. ZVPSBNO člen 20.
rok za pritožbo - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - vročitev sodbe - napačna vročitev - kršitev pravil o vročanju - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - vrnitev v prejšnje stanje - obvestilo o prispelem pismu
Ker tožnica sama priznava, da ji je bilo sodno pisanje vročeno 20. 9. 2016, kar potrjuje tudi vročilnica, se na kršitev pravil o vročanju oziroma na napačno ravnanje poštne uslužbenke pri vročanju ne more uspešno sklicevati.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4, 339, 339/1. SPZ člen 9, 28, 43, 43/2. ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/3.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - priposestvovanje - priposestvovalna doba - dobra vera - dobroverna in zakonita posest - dobroverna lastniška posest - zamudna sodba - delna zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - neodpravljiva nesklepčnost - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med trditvami in dokazi
Razlog iz 318. člena ZPP, ki izključuje izdajo zamudne sodbe, je podan kadar so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih predloži tožeča stranka, ali z dejstvi, ki so splošno znana (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Kot dejansko stanje služijo v sodbi tista dejstva, ki so bila zatrjevana. Ni treba, da so predloženi dokazi v skladu z zatrjevanimi dejstvi. Zadošča že, da niso v nasprotju.
Med trditvami v tožbi in dokazi, ki jih je predložil tožnik, tako ni nasprotja, ki ga je našlo prvostopenjsko sodišče. Zato tudi ni bilo potrebe po razpisu naroka in izvedbi dokaznega postopka (do česar sicer lahko npr. pripelje nasprotje med v tožbi podanimi trditvami in k njej priloženimi dokazi). Zato izvedba dokaznega postopka in ugotovitve dejstev, s katerim je sodišče nato zavrnilo zahtevek, predstavlja kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009824
SPZ člen 48. OZ člen 190. ZPP člen 337, 337/1. ZZZDR člen 51, 59.
skupno premoženje - posebno premoženje - delež na skupnem premoženju - ugovor nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju - povečana vrednost nepremičnine - neupravičena pridobitev - vlaganja v nepremičnino tretjega - skupna vlaganja - terjatev skupnega premoženja - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - skupna terjatev iz naslova neupravičene obogatitve - skupna terjatev zakoncev - pritožbena novota - nedovoljena pritožbena novota
Skupna vlaganja zakoncev (tožnice in toženca) v nepremičnino v lasti toženke se odražajo v povečani vrednosti njene nepremičnine, zato v njuno skupno premoženje spada terjatev do premoženja toženke.
DRUŽINSKO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00010109
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 381, 381/1, 386, 386/1, 386/1-1, 389, 389/1. ZGD-1 člen 482, 482/1. ZSReg člen 30, 30/1. ZIZ člen 15, 239.
začasna odredba - namen zavarovanja z začasno odredbo - pravne posledice začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - sodna intervencija - registrski postopek - udeleženci postopka - predlog za vpis spremembe v sodni register - prenos poslovnega deleža v d.o.o. - sporazum o delitvi skupnega premoženja - stečajna masa v postopku osebnega stečaja
Ker prva toženka še ne razpolaga z listinami, ki bi ji omogočile vpis spremembe podatkov v sodni register, intervencija sodišča, s katero bi ji z začasno odredbo prepovedalo na registrskem sodišču vložiti nepopoln predlog, v konkretnem primeru (ob upoštevanju dejstva, da je tožeča stranka v postopku osebnega stečaja) ni potrebna.
Poslovni delež dolžnika v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ga je imel ob začetku postopka osebnega stečaja, predstavlja njegovo premoženje, ki spada v stečajno maso.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 252, 289, 296, 301, 301/2, 301/8.
pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev postopka - objava sklepa o preizkusu terjatev - priznanje terjatve v stečajnem postopku - učinek res iudicata - izguba pravnega interesa - stroški pravdnega postopka - nastanek terjatve - izdaja odločbe
Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enak pravni učinek kot pravnomočna sodba (učinek res iudicata). S priznanjem terjatve je tožeča stranka izgubila pravni interes za nadaljevanje te pravde.
Terjatve iz naslova stroškov tekočega pravdnega postopka upnikom v stečajnem postopku ni treba prijaviti, niti kot pogojne.
Terjatev iz naslova pravdnih stroškov nastane z izdajo sodne odločbe, ki odloči o tej terjatvi in njenemu zavezancu.
preživnina - višina preživnine za mladoletnega otroka - potrebe otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - krivda za nezaposlenost - nezaposlenost starša
Deklica je avtist in hud alergik, njena mati je, odkar je izgubila zaposlitev v tožnikovem podjetju, nezaposlena in se preživlja s socialno pomočjo v znesku 423,46 EUR mesečno. Drugega premoženja nima. Ima samo osnovnošolsko izobrazbo. Glede na to, da je deklica avtist, dela v nočnih urah ne more sprejeti, zato so njene zaposlitvene zmožnosti manjše in ker ni spora o okoliščini, da je preko zavoda za zaposlovanje aktivni iskalec zaposlitve, pritožbeni očitek, da je nezaposlena po lastni krivdi, ni utemeljen.
OZ člen 619, 635, 635/1, 635/2, 639, 639/3, 642, 642/2.
podjemna pogodba - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - odgovornost za stvarne napake - jamčevalni zahtevek - jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine - odškodninski zahtevek kot jamčevalni zahtevek - manjvrednost izvedenih del - refleksna škoda - pobotni ugovor
Ni sporno, da je toženi stranki nastala škoda na fasadi, vendar morajo biti za obstoj odškodninske obveznosti (kumulativno) podani njeni elementi, splošni predpostavki: stvar ima napako (kršitev pogodbene obveznosti) in vzrok za napako izvira iz izvajalčeve sfere, in posebni predpostavki: nastanek škode, ki je v vzročni zvezi z napako. Izključitev ene od teh omogoča presojo, da tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen. Ker tožena stranka ne izpodbija pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni dokazala vzročne zveze med očitano kršitvijo pogodbene obveznosti in zatrjevano škodo, je bil pobotni ugovor iz tega naslova utemeljeno zavrnjen.
Ker tožena stranka ni izkazala, iz kakšnih razlogov konkretno je tožniku podala negativno oceno in mu iz tega razloga odtegnila iz naslova delovne uspešnosti (neuspešnosti) 10 % negativne stimulacije, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku iz naslova negativne stimulacije
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da za znižanje plač in poseg v pogodbo o zaposlitvi tožnika ni bilo zakonske podlage in da tožena stranka ni pridobila soglasja tožnika za znižanje plač, ki ga je izvedla. S sklepom o znižanju plač je enostransko posegla v dogovor, ki ga je dosegla s tožnikom ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je tožniku v spornem obdobju arbitrarno posegla v osnovno plačo in jo posledično nezakonito znižala.
pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - vrednostni papir - delnica - delitev stvari
Po določilu 221. člena ZD je sodišče pri dedovanju naknadno najdenega premoženja vezano na pravnomočen sklep o dedovanju. Po pravnomočnem sklepu o dedovanju sta zapustnikova dediča zapustnikova izvenzakonska partnerica do 1/3 zapuščine in zapustnikov sin do 2/3 zapuščine. Zato tudi oba dedujeta v teh deležih še naknadno najdeno delnico. Kako bosta dediča delnico razdelila, pa je stvar nadaljnje delitve in ne zapuščinskega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00010770
ZPP člen 8, 224, 224/1, 258, 258/2, 262, 262/1, 285. ZNVP člen 16, 16/3. OZ člen 335, 335/1. ZOdvT tarifna številka 1200.
pravica do izvedbe dokaza - opustitev zaslišanja stranke - vabilo stranki k zaslišanju - materialno procesno vodstvo - zastopanje stranke po odvetniku - dobrovernost - domneva dobre vere - stroški postopka - nagrada za zastopanje več oseb - obseg zapuščine - dedna pravica - zastaranje - dokazna ocena - uvedba zapuščinskega postopka
Čeprav sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem, pravica pritožnikov do obravnavanja v postopku ni bila bistveno okrnjena. Pravica do izvedbe dokaza namreč ni absolutna, sodišče pa je sprejemljivo pojasnilo, zakaj je ta dokaz zavrnilo.
V primeru, da stranko v pravdi zastopa odvetnik, so obveznosti sodišča, ki izvirajo iz načela materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP), zmanjšane na minimum.
Sodišče se je po izvedenem dokaznem postopku lahko zanesljivo prepričalo, da sta bili toženki oktobra 2006, ko je prišlo do vpisa spornih obveznic na njuna računa v centralnem registru pri KDD, v dobri veri, da so sporne obveznice spadale v zapuščino po njunem pokojnem očetu, razlogov, da bi o tem dvomili, pa nista imeli. Pravilno je zaključilo, da sta toženki po tretjem odstavku 16. člena ZNVP na izvirni način postali zakoniti imetnici spornih obveznic, kar pomeni, da sta z njimi smeli razpolagati in zato ob njihovi poznejši prodaji in prejemu kupnine nista bili obogateni brez pravnega temelja na škodo tožnikov.
Toženki bi kot pravni naslednici po pokojnem očetu (A. A. ml.), ki je v denacionalizacijskem postopku po svojem očetu (A. A. st.) opravljal funkcijo skrbnika za poseben primer, morali tožnikom prepustiti njihov del spornih obveznic. Ta njuna obveznost, ki je prešla na toženki z dedovanjem, je zapadla naslednji dan po zapustnikovi smrti; ker je A. A. ml. umrl ... 2004, tožniki pa so svoje dedne pravice po A. A. st. prvič uveljavljali šele novembra 2011, ko so predlagali uvedbo zapuščinskega postopka, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je njihova terjatev že pred tem zastarala, saj bi jo morali uveljaviti najpozneje v splošnem petletnem zastaralnem roku (prvi odstavek 335. člena OZ).