CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00010272
ZPP člen 181, 274.
razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - pozitivna in negativna ugotovitvena tožba - obstoj pogodbenega razmerja - prenehanje pogodbe - pravni interes za izdajo ugotovitvene odločbe - pravni interes za negativno ugotovitveno tožbo - nepravilno zavrženje tožbe - deklaratornost vpisa upravnika v register - pravica do sodnega varstva
Tožnica s predmetno tožbo izrecno ne zahteva ugotovitve obstoja pogodbenega razmerja med njo in toženci (to je etažnimi lastniki), ampak ugotovitev, da ni prenehalo takšno razmerje, ki je nastalo v skladu s pogodbo o upravljanju. To obenem pomeni, da pravno razmerje (sedaj) še vedno obstoji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009824
SPZ člen 48. OZ člen 190. ZPP člen 337, 337/1. ZZZDR člen 51, 59.
skupno premoženje - posebno premoženje - delež na skupnem premoženju - ugovor nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju - povečana vrednost nepremičnine - neupravičena pridobitev - vlaganja v nepremičnino tretjega - skupna vlaganja - terjatev skupnega premoženja - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - skupna terjatev iz naslova neupravičene obogatitve - skupna terjatev zakoncev - pritožbena novota - nedovoljena pritožbena novota
Skupna vlaganja zakoncev (tožnice in toženca) v nepremičnino v lasti toženke se odražajo v povečani vrednosti njene nepremičnine, zato v njuno skupno premoženje spada terjatev do premoženja toženke.
Za vpis v register je treba prijaviti vsako spremembo podatkov, ki se vpisujejo v sodni register in prijavi priložiti akte, ki izkazujejo zadnje dejansko stanje.
Kadar je podlaga za vpis začasnega zastopnika v sodni register pravnomočen sklep sodišča, izdan na podlagi drugega odstavka 50. člena ZGD-1, je registrsko sodišče na odločitev o začasnem imenovanju vezano in vprašanja obstoja njegovih pravic, ki iz sodne odločbe izhajajo, ne more reševati kot predhodnega vprašanja. Kot predhodno vprašanje lahko rešuje vprašanje, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, le če o tem sodišče še ni odločilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00010184
ZLNDL člen 1, 2, 3. ZPP člen 12, 214, 214/2, 285. SPZ člen 39, 40, 42, 43, 47, 49.
vrnitev nacionaliziranih nepremičnin - lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - lastninska pravica denacionalizacijskega upravičenca - konkurenca zahtevkov - lastninska tožba - reivindikacijski zahtevek - originaren način pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - odločba upravnega organa - denacionalizacijska odločba - pridobitev lastninske pravice z odločbo upravnega organa - učinek ex nunc - raziskovalna dolžnost kupca kot pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini - zemljišče kot funkcionalno zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - določitev funkcionalnega zemljišča k obstoječi stavbi - nasprotje med trditvami in dokazi - nesklepčnost trditev - materialno procesno vodstvo
Starejša pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem, na podlagi ZLNDL ali z gradnjo na tujem zemljišču, ne more razveljaviti kasnejše originalno pridobljene lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe, saj je bistvo izvirne pridobitve lastninske pravice v tem, da se ustanovi z učinkom ex nunc, tj. ne glede na prejšnje lastninsko stanje.
Čeprav toženec trditev tožnic ni izrecno prerekal, pritožbeno sodišče poudarja, da domneva resničnosti zatrjevanih in neprerekanih dejstev lahko velja zgolj za tiste trditve, ki so sklepčne in jim dokazi, ki jih stranka predloži, ne nasprotujejo.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.. ZZRZI člen 40.. ZPIZ-1 člen 101, 103.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - izobrazba - III. kategorija invalidnosti
Zgolj dejstvo, da je potreba po spornih delih pri toženi stranki obstajala, v tem sporu ni odločilno, ampak je odločilno, ali je tožena stranka za tožnico glede na njene omejitve iz invalidske odločbe lahko našla ustrezno delo, bodisi na njenem, bodisi na drugem delovnem mestu.
Tudi sicer je odločilno, ali je tožena stranka tožnici kot invalidki s III. kategorijo invalidnosti (ki nima pravice do poklicne rehabilitacije) lahko zagotovila delo glede na izobrazbo in znanja, ki jih tožnica ima, in ne glede na tista, ki bi jih lahko pridobila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - uporaba kriterijev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je podan ekonomski poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi (negativen rezultat poslovanja, nedoseganje načrtovanih kazalnikov poslovanja, zmanjšanje naročil, nezadostna zasedenost proizvodnje, izguba poslovanja) in da odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana iz diskriminatornih razlogov (bolniška odsotnost, mati treh otrok, 4-urni delovni čas). Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka tožnice ni pravilno ocenila po kriterijih, ki jih je določila za opredelitev presežnih delavcev in bi tožnica v tem primeru dosegla takšno oceno, da ji pogodba o zaposlitvi ne bi bila odpovedana, je sprejelo pravilno odločitev o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Pojem mladoletnik se uporablja v enakem pomenu kot mladoletna oseba, to je oseba, ki še ni stara osemnajst let in je v tem pomenu nadrejeni pojem za izvirno uporabljena izraza otrok in mladoletnik. V času obtožencema očitanih kaznivih dejanj je veljal spremenjeni 15.a člen KZ-1 (Ur. l. RS, št. 54/2015), ki je določal, da v primerih, ko je kaznivo dejanje iz poglavij zoper življenje in telo, zoper človekove pravice in svoboščine, zoper spolno nedotakljivost ali drugo kaznivo dejanje iz tega zakonika z znaki nasilja izvršeno zoper mladoletnika, se glede načina kazenskega pregona ne uporabljajo določbe tega zakonika o vložitvi predloga ali zasebne tožbe in se storilca preganja po uradni dolžnosti.
Iz opisa predmetnega kaznivega dejanja je razviden očitek naklepnega delovanja obeh obtoženih v sostorilstvu glede temeljnega kaznivega dejanja, to je do kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe po prvem odstavku 124. člena KZ-1. Do smrti mladoletne oškodovanke zaradi akutnega hematoma desne strani velikih možganov, torej glede hujše posledice pa opis, upoštevajoč določbo 28. člena KZ-1, kaže na malomaren odnos obtožencev do takšne posledice.
Pojem očim ni pravni pojem, pač pa opredeljuje vlogo materinega partnerja do njenih otrok iz prejšnjega zakona. Ne glede na to, da je bil obtoženi poročen, je med obtoženima obstajala življenjska skupnost, katere del je bila ves ta čas tudi mladoletna oškodovanka. Tako je na strani obeh obtoženih obstajala garantna dolžnost do mladoletne oškodovanke.
Iz opisov kaznivih dejanj kot izhajajo iz izreka izpodbijane sodbe je mogoče natančno razbrati, katerih kaznivih dejanj je sodišče obtoženca spoznalo za kriva, saj je določena njuna vloga, opisana so njuna protipravna ravnanja, s katerimi sta izpolnila zakonske znake očitanih kaznivih dejanj. Opis kaznivih dejanj pa je tudi vsekakor dovolj konkretiziran. Obtoženca sta delovala kot sostorilca v storitvi in opustitvi, delovala sta z aktivnim ravnanjem kot tudi z opustitvijo.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - temelj tožbenega zahtevka - vmesna sodba - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - višina odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - izvedensko mnenje - huda telesna poškodba - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
Pri odločanju o temelju zahtevka oziroma vmesni sodbi škode še ni treba ugotoviti z gotovostjo, temveč zadošča standard velike verjetnosti. Vprašanje, ali je škoda sploh nastala, pa je lahko prepuščeno nadaljnjemu postopku odločanja o višini odškodnine. Za ostale predpostavke odškodninske obveznosti, ki neposredno zadevajo le temelj odškodninske obveznosti, navedena prilagoditev prekluznivega učinka vmesne sodbe ne velja. Po pravnomočnosti vmesne sodbe velja, da so podane.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in poudarilo, da je tožničino škodo zaradi specifičnosti na njeni strani, ko gre za bolnico z multiplo sklerozo, težko umestiti med primere v sodni praksi, ker primerljivih ni. Parcialno primerjanje dosojenih odškodnin za posamezne oblike škode ni ustrezna primerjava. Za pravilno objektivizacijo je treba upoštevati in primerjati tudi celotne odškodnine za vso škodo. Čeprav sodišče prve stopnje ni našlo enakih primerov, je z dosojeno odškodnino tožničin primer povsem pravilno umestilo med odškodnine, ki jo oškodovancem po hudi telesni poškodbi (zlomu obeh kosti leve goleni) namenjajo sodišča.
Ker je bila pri tožnici že pred nezgodo prisotna nevrološka bolezen – multipla skleroza, ki je pomembno ovirala tožničino funkcioniranje, so medicinski izvedenci pojasnili, sodišče pa na tej podlagi ugotovilo le vpliv obravnavne poškodbe na zmanjšanje njenih življenjskih aktivnosti. Ugotovljeno je skupno zmanjšanje življenjskih aktivnosti blage stopnje (z odstotkom od 5 % do 24 %), ki pa je bistveno in trajno spremenilo tožničino življenje. Zaradi padca je prej prišlo do poslabšanja funkcije spodnjih okončin, kot ga je sicer mogoče pričakovati ob napredovanju multiple skleroze.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00010112
ZPP člen 8, 324, 324/4, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-15, 360, 360/1. OZ člen 14, 59, 59/2, 427, 427/1, 635, 635/1, 662. ZVKSES člen 23, 24, 25, 25/1, 25/3, 25/3-2, 26, 27, 28, 29. ZFPPIPP člen 161, 161/1, 212, 212/1, 212/6.
napake v solidnosti zgradbe - odgovornost investitorja - odgovornost prodajalca - zamakanje - pravni temelj - jamčevanje za stvarne napake - odprava napake na stroške prodajalca - nastanek terjatve - odložni pogoj - vpliv prisilne poravnave na terjatev - enoletni rok za sodno uveljavitev zahtevka - prevzem dolga s strani izvajalca - dokazna ocena - dokaz z izvedencem - pritožbene novote - očitek protispisnosti
Na potek enoletnega roka za sodno uveljavljanje zahtevka sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le na ugovor stranke. Ker tožena stranka v pritožbi ni trdila, da je tak ugovor pred sodiščem prve stopnje podala oziroma kdaj ga je podala, v pritožbi pa je z njim prepozna, pritožbene navedbe o nepravočasnosti tožbe niso utemeljene.
Sodišče je ugotovilo, da je glavni vzrok zamakanja v pomanjkljivi izvedbi tlaka in hidroizolacije na terasi ter konzoli objekta, kjer niso bili izvedeni zaključki, vsi ostali vzroki pa bi bili lahko vzrok za zamakanje poleg glavnega vzroka. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da od sanacije terase dalje do zamakanja ne prihaja več. Glede na ugotovitev, da se pri sanaciji v konstrukcijo lože ni posegalo in kasneje montirana balkonska vrata niso bila odstranjena, je torej očitno, da je bil vzrok zamakanja drugje (in ne v izgradnji lože), tako kot je to ugotovil izvedenec.
Napake v solidnosti gradnje obsegajo napake na vseh tistih vitalnih delih objekta, ki bi morali opravljati svojo funkcijo v desetletnem roku, ne da bi se začele kazati napake zaradi običajne dotrajanosti oziroma uporabe objekta. Poleg napak na konstrukcijskih delih objekta, ki ogrožajo njegovo stabilnost, med napake v solidnosti gradnje spadajo tudi druge napake, zaradi katerih stabilnost objekta sicer ni ogrožena, je pa zaradi njih onemogočena oziroma bistveno okrnjena normalna funkcija objekta.
Obveznost odprave napake nastane le pod pogojem, če se napaka dejansko pojavi. V takem primeru pridobi upravnik pravico zahtevati od izvajalca odpravo napak. Glede na nepredvidljivost nastanka napake in njenega obsega, pojmovno ni mogoče zahtevati vnaprej njene odprave. V primeru začetka postopka prisilne poravnave nad izvajalcem del zato tudi ni mogoče te terjatve pretvoriti v denarno terjatev po metodi izračuna iz 161. člena ZFPPIPP. Ker se je napaka pojavila po potrjeni prisilni poravnavi in je posledično tudi terjatev iz naslova jamčevanja za napake nastala po potrjeni prisilni poravnavi, potrjena prisilna poravnava nanjo ne učinkuje.
delovno razmerje za določen čas - prenehanje delovnega razmerja
Na strani delavke, ki jo je tožnica nadomeščala, ni bilo več okoliščine začasne odsotnosti, saj je nastopila njena trajna odsotnost, zato je s tem prenehal razlog, zaradi katerega je bila s tožnico sklenjena pogodb o zaposlitvi za določen čas. Ne drži, da bi bil razlog za prenehanje delovnega razmerja lahko le vrnitev delavke na delo. Po prvem odstavku 79. člena ZDR-1 pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. V konkretni zadevi je podan slednji primer zakonitega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas.
Pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje o verjetnosti obstoja upnikove terjatve ne morejo omajati niti dolžnikove navedbe, da je pri izvajanju gradbenih del sledil projektni dokumentaciji, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, saj že sam ZGO-1 ne izključuje možnosti, da med izvajanjem posameznih gradbenih del po že potrjenem projektu ne more priti do ogrožanja varnosti objekta, življenja in zdravja ljudi, prometa, sosednjega objekta ali okolja.
Ker je predmetna začasna odredba ureditvena (regulacijska) mora biti za njeno izdajo poleg verjetnosti obstoja terjatve izkazan tudi pogoj, da je začasna odredba potrebna zaradi preprečitve uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. V obravnavani zadevi ni mogoče govoriti o možnosti saniranja porušenja upnikove stavbe z ustrezno denarno odškodnino oziroma z nadomestitvijo upnikovega objekta z drugim objektom.
Predmetna začasna odredba je dopustna, saj se ob tehtanju interesov upnika in dolžnika izkaže, da je začasna odredba "reverzibilna", torej da bi se lahko kljub njeni izdaji in izpolnitvi, kasneje, če bi bila sodba za upnika zavrnilna, lahko za dolžnika vzpostavilo prejšnje stanje. Vsebina začasne odredbe ne presega namena njene izdaje (preprečitev težko nadomestljive škode), saj ne predstavlja realizacije tožbenega zahtevka.
pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - vrednostni papir - delnica - delitev stvari
Po določilu 221. člena ZD je sodišče pri dedovanju naknadno najdenega premoženja vezano na pravnomočen sklep o dedovanju. Po pravnomočnem sklepu o dedovanju sta zapustnikova dediča zapustnikova izvenzakonska partnerica do 1/3 zapuščine in zapustnikov sin do 2/3 zapuščine. Zato tudi oba dedujeta v teh deležih še naknadno najdeno delnico. Kako bosta dediča delnico razdelila, pa je stvar nadaljnje delitve in ne zapuščinskega postopka.
razmerja med starši in otroki - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - varstvo in vzgoja otroka - stiki - določitev stikov - preživljanje otroka - preživnina - višina preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - primerjava neto dohodkov obeh staršev
Obseg potreb preživninskega upravičenca, ki jih sodišče upošteva je odvisen od višine sredstev, ki so na razpolago za njihovo kritje in obratno. Očetov mesečni dohodek znaša 665,00 EUR, v nasprotju z materjo, ki prejema izredno visok mesečni dohodek v višini 4.900,00 EUR. Tako oče kot mati živita v svojem stanovanju. Oče je lastnik še dveh stanovanj, za kateri plačuje kredit in ju oddaja ter ju namerava v prihodnje prodati. Ugotovitve sodišča prve stopnje utemeljujejo zaključek sodišča prve stopnje, da je očetovo premoženjsko stanje solidno, v primerjavi z materinim, ki je tako zelo dobro, da po njeni lastni izpovedbi ne dela kompromisov pri stroških (ne pri nakitu, ne pri avtomobilu) in da niti ne ve, kakšne dohodke pravzaprav ima.
Ob upoštevanju pridobitnih zmožnosti obeh staršev, ob dejstvu, da mati poleg A. A. preživlja še enega otroka, ob izredno visokem neto dohodku, s katerim mesečno razpolaga in glede na to, da mladoletni A. A. preživi veliko časa s svojim očetom, da v času izvajanja stikov ni vsa skrb v celoti na njegovi materi, je pravilna odločitev sodišča, ki je breme preživnine razporedilo tako, da je mati dolžna pokriti 60 % priznanih potreb, oče pa 40 %.
gradbena pogodba - odgovornost za stvarne napake - jamčevanje za napake - napaka v solidnosti gradbe - jamčevanje za solidnost gradnje - notifikacija napak - enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe - molk - zavajanje - posredna (refleksna) škoda
Tožena stranka se na pozive tožeče, naj napake odpravi, ni odzivala. Njene pasivnosti ni mogoče opredeliti kot zavajanja. Od trenutka, ko je tožeča stranka toženo obvestila o napakah, teče rok za vložitev tožbe. V obravnavanem primeru je tožeča stranka zamudila enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe, četudi bi šteli, da je rok pričel teči šele od roka, ki ga je kot skrajnega za odpravo napak, določila tožeča stranka sama.
dokazovanje - zaslišanje strank - zaslišanje obeh pravdnih strank - udeležba stranke na naroku - odsotnost tožene stranke z naroka - zaslišanje le ene stranke - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - dokazna ocena - uporaba prisilnih ukrepov zoper stranko
Zoper stranko, ki se ni odzvala sodnemu vabilu na zaslišanje, niso dovoljeni nobeni prisilni ukrepi. Če se stranka ne odzove sodnemu vabilu, lahko sodišče odloči, da zasliši samo eno stranko, vendar mora v odkazni oceni presoditi, kakšen pomen ima to, da stranka ni prišla na zaslišanje ali da ni hotela izpovedati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00010707
ZPP člen 8, 115, 214. ZPotK-1 člen 20, 20/1, 27, 27/3. OZ člen 190. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 15, 16, 16/1, 17. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 6, 6/1, 6/2.
kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - upravno izplačilna prepoved - potrošnik - potrošniška pogodba - potrošniška kreditna pogodba - odstop od terjatve - neupravičena pridobitev - pasivna legitimacija - dogovor o pristojnosti - dogovor o uporabi tujega prava - uporaba slovenskega prava - kogentne določbe - dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja - trditveno in dokazno breme - izvedba naroka v odsotnosti tožene stranke - pristojnost slovenskega sodišča - zakoniti zastopnik stranke - neopravičena odsotnost z naroka - zdravniško opravičilo
Ker lahko tožnica v skladu s prvim odstavkom 16. člena Uredbe Sveta ES št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah sproži postopek zoper drugo pogodbeno stranko bodisi pred sodiščem v državi članici, v kateri ima ta stranka svoje prebivališče, ali pred sodišči kraja, kjer ima potrošnik stalno prebivališče – tožnica pa ima stalno prebivališče v R Sloveniji – je pravilna odločitev prvega sodišča, da je podana pristojnost slovenskega sodišča. V pogodbi sklenjeni dogovor o pristojnosti sodišča R Češke ne zadosti pogojem 17. člena uredbe; sklenjen bi namreč moral biti po nastanku spora.
Izhajajoč iz dejstva, da ima tožnica stalno prebivališče v R Sloveniji, čemur toženec ni ugovarjal, je pravilna odločitev prvega sodišča, da je v skladu s prvim odstavkom 6. člena Uredbe Rim I treba uporabiti pravo R Slovenije. Tožnica in kreditodajalec sta se sicer res dogovorila o uporabi prava R Češke, vendar pa je pravilno nadaljnje razlogovanje prvega sodišča, da v skladu z drugim odstavkom 6. člena Uredbe Rim I izbira prava potrošnika ne sme prikrajšati za zaščito, ki mu jo zagotavljajo določbe, od katerih po pravu R Slovenije ni dogovorjeno odstopanje z dogovorom. Zato se je prvo sodišče pravilno oprlo na določbe ZPotK-1. Gre za kogentne določbe, od katerih ni dovoljeno odstopati. Ker je pogodba nična, je za odločitev v obravnavani zadevi treba uporabiti pravo R Slovenije tudi na podlagi prvega odstavka 6. člena Uredbe Rim. I.
stroškovna odmera - odmera pravdnih stroškov - pravočasna priglasitev stroškov - odvetniški stroški - nagrada za postopek - nagrada za postopek v ponovljenem postopku - materialni stroški - pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev
Tožena stranka je s končno odločbo v pravdi v celoti uspela. Upravičena je torej tudi do povračila stroškov pritožbenega postopka, ne glede na njen uspeh v njem.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka ali naroka - napaka sodišča pri vročanju - ravnanje tretje osebe - upravičen vzrok za zamudo
Nepravilno vročanje oziroma napake sodišča ne predstavljajo podlage (razloga) za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Upravičen vzrok, zaradi katerega stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, predstavlja tudi ravnanje tretje osebe, ki ga ni moč (pravno) pripisati stranki oziroma njeni (pravni) sferi. Sodišče prve stopnje je prezrlo, da je toženec utemeljeval predlog tudi s trditvami, da je tožnica odgovorna za njegovo nepravočasno oziroma zamujeno pravdno dejanje.
pravica do sodnega varstva - izpodbojna tožba - društvo - odločba disciplinske komisije - izpodbijanje odločbe disciplinskega organa društva - pogoj dokončnosti - izkoriščenost pravnih sredstev - predsednik društva - izključitev člana iz društva - aktivna legitimacija - jezikovna razlaga zakona - namenska razlaga zakona
Disciplinski postopek je po svoji naravi kaznovalni postopek, ki ga je treba voditi po v naprej določenih pravilih. Vsak, proti komur je disciplinski postopek sprožen, ima zato pravico uveljavljati sodno varstvo pred sodiščem, pod pogojem, da je predhodno izkoristil pravna sredstva znotraj društva. V obravnavanem primeru povedano velja še toliko bolj, ker tožnik disciplinskega postopka ne izpodbija vsebinsko, ampak zatrjuje nepravilnosti pri vodenja tega. Tožniku zato pravice do sodnega varstva ni mogoče odvzeti.
nevzdržnost zakonske zveze za enega od zakoncev - pravni standard nevzdržnost zakonske zveze - pogoji za razvezo zakonske zveze - sporazumna razveza zakonske zveze - premoženjska razmerja med zakoncema - delitev skupnega premoženja zakoncev
Razvidno je, da toženka nasprotuje razvezi zakonske zveze predvsem iz razloga, ker med pravdnima strankama še niso urejena premoženjskopravna razmerja. Vendar to ni razlog, ki bi onemogočal razvezo zakonske zveze.
Za razvezo zakonske zveze zadošča, da postane nevzdržna za enega od zakoncev. Tožnik je v tožbi jasno navedel, da s toženko že dolgo ne živi več skupaj in da je zakonska zveza nevzdržna, ker med pravdnima strankama ni več razumevanja. Ugotovljene okoliščine izpolnjujejo pravni standard nevzdržnosti zakonske zveze za tožnika.