predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka ali naroka - napaka sodišča pri vročanju - ravnanje tretje osebe - upravičen vzrok za zamudo
Nepravilno vročanje oziroma napake sodišča ne predstavljajo podlage (razloga) za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Upravičen vzrok, zaradi katerega stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, predstavlja tudi ravnanje tretje osebe, ki ga ni moč (pravno) pripisati stranki oziroma njeni (pravni) sferi. Sodišče prve stopnje je prezrlo, da je toženec utemeljeval predlog tudi s trditvami, da je tožnica odgovorna za njegovo nepravočasno oziroma zamujeno pravdno dejanje.
ZNP člen 37, 44, 48. URS člen 2. ZPP člen 254, 254/3.
odvzem poslovne sposobnosti - dokazovanje z izvedencem - izvedenec psihiatrične stroke - utemeljen dvom v pravilnost izvedeniškega mnenja - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti, ki se sicer domneva, je dopusten le, če so izpolnjeni v zakonu določenimi pogoji. Gre namreč za hudo omejitev človekovih pravic, saj posamezniku onemogoča, da bi sam odločal o svojih pravicah in koristih, sam oblikoval svojo voljo ter samostojno nastopal v pravnem prometu. Pri odločanju o tem posegu je zato treba, kot pri vsaki omejitvi človekovih pravic in svoboščin, izhajati iz splošnega ustavnega načela sorazmernosti kot enega izmed načel pravne države.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 403, 403/2, 403/3, 405, 407, 407/5, 407/5-1. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - pogoji za odpust obveznosti - preizkus po uradni dolžnosti - zakonske ovire za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje - izbris obsodbe iz kazenske evidence - potek preizkusnega obdobja
Ker je obstoj zakonske ovire za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP prvostopenjsko sodišče moralo ugotavljati po uradni dolžnosti, je zmotno pritožbeno stališče, da bi v zvezi z ugotavljanjem zakonske ovire sodišče moralo postopati kot v primeru vloženega ugovora proti odpustu obveznosti po 405. členu ZFPPIPP, ker za to ni zakonske podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00010272
ZPP člen 181, 274.
razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - pozitivna in negativna ugotovitvena tožba - obstoj pogodbenega razmerja - prenehanje pogodbe - pravni interes za izdajo ugotovitvene odločbe - pravni interes za negativno ugotovitveno tožbo - nepravilno zavrženje tožbe - deklaratornost vpisa upravnika v register - pravica do sodnega varstva
Tožnica s predmetno tožbo izrecno ne zahteva ugotovitve obstoja pogodbenega razmerja med njo in toženci (to je etažnimi lastniki), ampak ugotovitev, da ni prenehalo takšno razmerje, ki je nastalo v skladu s pogodbo o upravljanju. To obenem pomeni, da pravno razmerje (sedaj) še vedno obstoji.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - prodaja premoženja - sprememba oblike premoženja - premoženjsko stanje dolžnika
Upnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe navedel, da je z dolžnico sklenil dogovor, da bo prispeval svoja denarna sredstva za obnovo in vzdrževanje nepremičnin, ki so v lasti dolžnice, v zameno pa bo zato lahko vse do svoje smrti vsakokrat, ko bo prišel iz Nemčije v Slovenijo, brezplačno stanoval in bival v stanovanjski hiši dolžnice. Na ta način je po oceni pritožbenega sodišča upnik zatrjeval obstoj dogovora o vlaganju v dolžničine nepremičnine, kar pomeni, da je upnikova obveznost v predlogu za izdajo začasne odredbe verjetno izkazati obstoj takšnega dogovora ter vlaganja v nepremičnine.
Kot pravilno opozarja upnik v pritožbi, sodišče ni ugotavljalo, ali ima dolžnica redne dohodke v RS (zaposlitev za nedoločen čas) in v višini, na katere bi upnik v primeru izvršbe lahko posegel (rubljivi del). Ugotovilo sicer je, da je višina teh prejemkov enaka višini minimalne plače, ni pa nadalje ugotavljalo, ali od dolžničine plače ostaja rubljivi del, na katerega bi upnik lahko posegel.
Sodišče prve stopnje je tudi izhajalo iz stališča, da sprememba oblike premoženja ne pomeni grožnje bodočega prikrajšanja. Dopustna je namreč začasna odredba, s katero se prepoveduje odplačna odtujitev nepremičnin, pa čeprav bi odtujene nepremičnine lahko nadomestila kupnina.
Ni mogoče namreč izhajati, da upnikov položaj zaradi odtujitve nepremičnin ne bo ogrožen, ker bo upnik lahko posegel za zavarovanje svoje denarne terjatve na kupnino. Zato je na upniku breme, da navede in dokaže okoliščine, ki kažejo na to, da je dolžničino premoženjsko stanje takšno, da bi zaradi odtujevanja nepremičnin lahko povzročilo, da bi bila kasnejša izvršba onemogočena ali precej otežena, če ne bi prišlo do prepovedi odtujitve in obremenitve navedenih nepremičnin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00009730
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 245, 245/3, 246, 246/4. ZIZ člen 35, 147, 166. OZ člen 131, 190. ZPP člen 180, 180/3, 214, 214/2.
stečajni postopek nad dolžnikom - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja - prenos pooblastil na upravitelja - stečajna masa - neupravičena obogatitev - prikrajšanje - kondikcija - dolžnikov dolžnik - stečajni upravitelj - ločitvena pravica - predhodna odredba - izvršilni predlog - odgovornost organizacije za plačilni promet - odškodninska odgovornost - pravna kvalifikacija spora - življenjski primer - pravilo iura novit curia - neprerekana dejstva - domneva neprerekanih dejstev - materialno procesno vodstvo
Ker je pravna prednica tožnice v stečajno maso dolžnika plačala vtoževani znesek, je na njeni strani prišlo do prikrajšanja, na strani toženca, ki je znesek prejel po začetku stečaja nad dolžnikom, pa je prišlo do obogatitve. Ker sta prikrajšanje tožnice na eni in obogatitev toženca na drugi strani v vzročni zvezi, je kondikcijski zahtevek utemeljen. Stečajna upraviteljica bi sicer lahko izbrala tudi drugo pot in znesek, za katerega je bila prikrajšana stečajna masa, zahtevala neposredno od toženca, vendar pa se ena in druga možnost ne izključujeta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009824
SPZ člen 48. OZ člen 190. ZPP člen 337, 337/1. ZZZDR člen 51, 59.
skupno premoženje - posebno premoženje - delež na skupnem premoženju - ugovor nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju - povečana vrednost nepremičnine - neupravičena pridobitev - vlaganja v nepremičnino tretjega - skupna vlaganja - terjatev skupnega premoženja - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - skupna terjatev iz naslova neupravičene obogatitve - skupna terjatev zakoncev - pritožbena novota - nedovoljena pritožbena novota
Skupna vlaganja zakoncev (tožnice in toženca) v nepremičnino v lasti toženke se odražajo v povečani vrednosti njene nepremičnine, zato v njuno skupno premoženje spada terjatev do premoženja toženke.
objava popravka - vsebina zahtevka za popravek - pogoji za objavo popravka - pogoji za zavrnitev zahteve za objavo popravka
Sodišče lahko ugodi le zahtevku za objavo popravka, ki v celotnem besedilu izpolnjuje pogoje za objavo v pomenu četrtega odstavka 26. člena ZMed. Glede omenjenega stavka petega odstavka popravka ti pogoji niso izpolnjeni. Že to zadošča za zavrnitev tožbenega zahtevka.
Ker prokurist v mejah podeljenih pooblastil zastopa družbo, ki mu je prokuro podelila, je postavljen ob bok poslovodnih delavcev, za katere veljajo pravila za sklepanje pogodbe o zaposlitvi skladno s 73. členom ZDR-1. V 6. alineji 1. odstavka 73. člena ZDR-1 pa je določeno, da se v pogodbi o zaposlitvi s prokuristom lahko drugače (izven pravil po 9. členu ZDR-1) uredijo pravice, obveznosti in odgovornosti v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00010112
ZPP člen 8, 324, 324/4, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-15, 360, 360/1. OZ člen 14, 59, 59/2, 427, 427/1, 635, 635/1, 662. ZVKSES člen 23, 24, 25, 25/1, 25/3, 25/3-2, 26, 27, 28, 29. ZFPPIPP člen 161, 161/1, 212, 212/1, 212/6.
napake v solidnosti zgradbe - odgovornost investitorja - odgovornost prodajalca - zamakanje - pravni temelj - jamčevanje za stvarne napake - odprava napake na stroške prodajalca - nastanek terjatve - odložni pogoj - vpliv prisilne poravnave na terjatev - enoletni rok za sodno uveljavitev zahtevka - prevzem dolga s strani izvajalca - dokazna ocena - dokaz z izvedencem - pritožbene novote - očitek protispisnosti
Na potek enoletnega roka za sodno uveljavljanje zahtevka sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le na ugovor stranke. Ker tožena stranka v pritožbi ni trdila, da je tak ugovor pred sodiščem prve stopnje podala oziroma kdaj ga je podala, v pritožbi pa je z njim prepozna, pritožbene navedbe o nepravočasnosti tožbe niso utemeljene.
Sodišče je ugotovilo, da je glavni vzrok zamakanja v pomanjkljivi izvedbi tlaka in hidroizolacije na terasi ter konzoli objekta, kjer niso bili izvedeni zaključki, vsi ostali vzroki pa bi bili lahko vzrok za zamakanje poleg glavnega vzroka. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da od sanacije terase dalje do zamakanja ne prihaja več. Glede na ugotovitev, da se pri sanaciji v konstrukcijo lože ni posegalo in kasneje montirana balkonska vrata niso bila odstranjena, je torej očitno, da je bil vzrok zamakanja drugje (in ne v izgradnji lože), tako kot je to ugotovil izvedenec.
Napake v solidnosti gradnje obsegajo napake na vseh tistih vitalnih delih objekta, ki bi morali opravljati svojo funkcijo v desetletnem roku, ne da bi se začele kazati napake zaradi običajne dotrajanosti oziroma uporabe objekta. Poleg napak na konstrukcijskih delih objekta, ki ogrožajo njegovo stabilnost, med napake v solidnosti gradnje spadajo tudi druge napake, zaradi katerih stabilnost objekta sicer ni ogrožena, je pa zaradi njih onemogočena oziroma bistveno okrnjena normalna funkcija objekta.
Obveznost odprave napake nastane le pod pogojem, če se napaka dejansko pojavi. V takem primeru pridobi upravnik pravico zahtevati od izvajalca odpravo napak. Glede na nepredvidljivost nastanka napake in njenega obsega, pojmovno ni mogoče zahtevati vnaprej njene odprave. V primeru začetka postopka prisilne poravnave nad izvajalcem del zato tudi ni mogoče te terjatve pretvoriti v denarno terjatev po metodi izračuna iz 161. člena ZFPPIPP. Ker se je napaka pojavila po potrjeni prisilni poravnavi in je posledično tudi terjatev iz naslova jamčevanja za napake nastala po potrjeni prisilni poravnavi, potrjena prisilna poravnava nanjo ne učinkuje.
Ker tožena stranka ni izkazala, iz kakšnih razlogov konkretno je tožniku podala negativno oceno in mu iz tega razloga odtegnila iz naslova delovne uspešnosti (neuspešnosti) 10 % negativne stimulacije, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku iz naslova negativne stimulacije
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da za znižanje plač in poseg v pogodbo o zaposlitvi tožnika ni bilo zakonske podlage in da tožena stranka ni pridobila soglasja tožnika za znižanje plač, ki ga je izvedla. S sklepom o znižanju plač je enostransko posegla v dogovor, ki ga je dosegla s tožnikom ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je tožniku v spornem obdobju arbitrarno posegla v osnovno plačo in jo posledično nezakonito znižala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00010075
ZPP člen 87, 87/3, 87/4, 97, 97/1, 339, 339/2, 339/2-11. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 383a, 383a/3, 401, 401/1, 401/1-2. ZOdv člen 2, 71a.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - pravica do brezplačne pravne pomoči po posebnem zakonu - pooblaščenec dolžnika - pooblaščenec, ki ni odvetnik - presoja vsebine pooblastila za zastopanje - prepoved odplačnega zastopanja - nepravilno zastopanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zastopanja dolžnika po pooblaščenki, ki sicer ima opravljen pravniški državni izpit (PDI), pri zastopanju pa krši prepoved, ki se nanaša na gospodarsko dejavnost opravljanja tujih poslov, sodišče prve stopnje ne bi smelo dopustiti.
Zmotne so trditve v pritožbi, da v postopku osebnega stečaja stečajni dolžnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.
Sodišče prve stopnje bi moralo v konkretnem primeru pooblaščenko dolžnika iz postopka obravnave ugovora proti odpustu obveznosti izključiti, dolžnika pa napotiti, da zaprosi na sodišču za brezplačno pravno pomoč.
Ker pa je dopustilo, da dolžnika zastopa pooblaščenka (ki jo dolžnik tudi naslavlja kot odvetnico), ki je kot oseba, ki nima statusa odvetnice, kršila prepoved odplačnega zastopanja dolžnika v postopku obravnave ugovora upravitelja proti odpustu obveznosti, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
izvršba na podlagi verodostojne listine - pristojnost slovenskega sodišča - prebivališče dolžnika - razmerje z mednarodnim elementom - popoln predlog za izvršbo - preverjanje podatkov o dolžniku - oprava poizvedb - obstoj premoženja dolžnika
Ker je upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine navedel vse zahtevane podatke o dolžnici in tudi vse druge potrebne podatke za opravo izvršbe, nobeden od navedenih podatkov pa ni kazal na razmerje z mednarodnim elementom, sodišče ni imelo pravne podlage za preverjanje pravilnosti in skladnosti podatkov o dolžnici iz predloga za izvršbo s podatki v CRP niti za opravo poizvedb o tem, ali v Republiki Sloveniji obstajajo viri za predlagana izvršilna sredstva.
DRUŽINSKO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00010109
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 381, 381/1, 386, 386/1, 386/1-1, 389, 389/1. ZGD-1 člen 482, 482/1. ZSReg člen 30, 30/1. ZIZ člen 15, 239.
začasna odredba - namen zavarovanja z začasno odredbo - pravne posledice začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - sodna intervencija - registrski postopek - udeleženci postopka - predlog za vpis spremembe v sodni register - prenos poslovnega deleža v d.o.o. - sporazum o delitvi skupnega premoženja - stečajna masa v postopku osebnega stečaja
Ker prva toženka še ne razpolaga z listinami, ki bi ji omogočile vpis spremembe podatkov v sodni register, intervencija sodišča, s katero bi ji z začasno odredbo prepovedalo na registrskem sodišču vložiti nepopoln predlog, v konkretnem primeru (ob upoštevanju dejstva, da je tožeča stranka v postopku osebnega stečaja) ni potrebna.
Poslovni delež dolžnika v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ga je imel ob začetku postopka osebnega stečaja, predstavlja njegovo premoženje, ki spada v stečajno maso.
ZPP člen 5, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - dokaz s pričami - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič
Na kršitev pravice do izjave se lahko sklicuje le stranka, katere pravica je bila kršena.
Vsaka stranka je sama tista, ki mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika, skupnosti dokaznih predlogov namreč naše pravo ne pozna.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 252, 289, 296, 301, 301/2, 301/8.
pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev postopka - objava sklepa o preizkusu terjatev - priznanje terjatve v stečajnem postopku - učinek res iudicata - izguba pravnega interesa - stroški pravdnega postopka - nastanek terjatve - izdaja odločbe
Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enak pravni učinek kot pravnomočna sodba (učinek res iudicata). S priznanjem terjatve je tožeča stranka izgubila pravni interes za nadaljevanje te pravde.
Terjatve iz naslova stroškov tekočega pravdnega postopka upnikom v stečajnem postopku ni treba prijaviti, niti kot pogojne.
Terjatev iz naslova pravdnih stroškov nastane z izdajo sodne odločbe, ki odloči o tej terjatvi in njenemu zavezancu.
materialnopravna razlaga pogodbenih določil - dogovor o pobotu - učinki začetka stečajnega postopka - zakonski pobot po zfppipp - vračilo preplačila - dobava toplotne energije
Citirano pogodbeno določilo namreč tožnici neposredno (v nobeni situaciji) ne daje pravice zahtevati plačila stroškov peletov od toženke, ampak zgolj do poračuna (pobotanja) teh stroškov z lastno obveznostjo plačevanja mesečnega pavšala toženki v višini 5.500,00 EUR + DDV. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tožnica ni pripravljala mesečnega obračuna peletov, kot se je to zavezala s citiranim pogodbenim določilom in stroškov ni poračunavala. To pa ne pomeni, da ima samostojni denarni zahtevek do toženke na plačilo sicer porabljenih peletov mimo pogodbenih določil, sploh pa ne v situaciji, ko sama nesporno ni plačevala stroškov mesečnega pavšala že od septembra 2013 naprej.
pravica do sodnega varstva - izpodbojna tožba - društvo - odločba disciplinske komisije - izpodbijanje odločbe disciplinskega organa društva - pogoj dokončnosti - izkoriščenost pravnih sredstev - predsednik društva - izključitev člana iz društva - aktivna legitimacija - jezikovna razlaga zakona - namenska razlaga zakona
Disciplinski postopek je po svoji naravi kaznovalni postopek, ki ga je treba voditi po v naprej določenih pravilih. Vsak, proti komur je disciplinski postopek sprožen, ima zato pravico uveljavljati sodno varstvo pred sodiščem, pod pogojem, da je predhodno izkoristil pravna sredstva znotraj društva. V obravnavanem primeru povedano velja še toliko bolj, ker tožnik disciplinskega postopka ne izpodbija vsebinsko, ampak zatrjuje nepravilnosti pri vodenja tega. Tožniku zato pravice do sodnega varstva ni mogoče odvzeti.
Stranski intervenient s tem, ko v pritožbi zatrjuje, da je tožena stranka, ki se ji je v pravdi pridružil, v večjem obsegu odškodninsko odgovorna, kot je to odločilo sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo, deluje v nasprotju s pravnim interesom tožene stranke.
Kadar si pravdna dejanja (kamor je šteti tudi redno pravno sredstvo - pritožbo stranke in stranskega intervenienta na njeni strani) nasprotujejo, veljajo dejanja stranke in ne stranskega intervenienta (četrti odstavek 201. člena ZPP).
stvarna služnost hoje in vožnje - obzirno izvrševanje služnosti - oviranje izvrševanja služnosti - konfesorna tožba - onemogočanje ali znatno oviranje uporabe služeče nepremičnine
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da tudi kratkotrajno parkiranje, v primeru, če je potrebno upravljavca vozila iskati, da ga preparkira, pomeni oviranje izvrševanja služnostne pravice. Nebistveno je sklicevanja pritožnika, da pri ustavitvi vozila zaradi izstopa potnikov oziroma razložitve tovora ne gre za parkiranje. Odločitev sodišča se namreč na takšne primere ne nanaša. Toženec tudi ne more uspeti s sklicevanjem na načelo obzirnega izvrševanja služnosti, saj tega načela ni mogoče razlagati tako, da bi služnostni upravičenec moral vedno znova posredovati za dosego cilja, za katerega je bila služnost ustanovljena, torej v konkretnem primeru proste poti.