upravičenci za vložitev pritožbe - pritožba oškodovanca - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Drugačna situacija pa nastane, ko se oškodovanec ali njegov pooblaščenec pritoži zoper sklep sodišča, s katerim je postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo. Pritožba zoper sklep pa ne obsega le upravičencev za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, ampak je krog upravičencev do pritožbe po določbi prvega odstavka 399. člena ZKP širši, saj lahko pritožbo zoper sklep vloži stranka in oseba, katere pravica je bila prekršena. To situacijo obravnava načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča z dne 16. 6. 1998, objavljenega v publikaciji Pravna mnenja 1/98 na 3. strani.
Pri pritožbi zoper sklep, ki jo vloži oškodovanec, je potrebno presojati tudi, ali je bila pravica pritožnika prekršena, torej treba je presojati tudi utemeljenost pritožbe. Če bo sodišče ugotovilo, da pritožnikova pravica ni bila prekršena, bo moralo pritožbo kot nedovoljeno zavreči. Zavrglo jo bo, če bo spoznalo, da po vsebini ni utemeljena in jo je torej vložila oseba, ki ji pravica ni bila prekršena.
preživnina - višina preživnine za mladoletnega otroka - potrebe otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - krivda za nezaposlenost - nezaposlenost starša
Deklica je avtist in hud alergik, njena mati je, odkar je izgubila zaposlitev v tožnikovem podjetju, nezaposlena in se preživlja s socialno pomočjo v znesku 423,46 EUR mesečno. Drugega premoženja nima. Ima samo osnovnošolsko izobrazbo. Glede na to, da je deklica avtist, dela v nočnih urah ne more sprejeti, zato so njene zaposlitvene zmožnosti manjše in ker ni spora o okoliščini, da je preko zavoda za zaposlovanje aktivni iskalec zaposlitve, pritožbeni očitek, da je nezaposlena po lastni krivdi, ni utemeljen.
ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 32, 219, 219/1.
posestno varstvo - motenje posesti - motilno ravnanje - služnost poti - dovozna pot - stvarna služnost - izvrševanje služnosti - način izvrševanja služnosti - zadnje posestno stanje - zavrnitev dokaznih predlogov - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov
Načeloma velja, da mora sodišče izvesti vse predlagane dokaze pravdnih strank in velja prepoved vnaprejšnje dokazne ocene, na podlagi katere sodišče zavrne dokazni predlog z utemeljitvijo, da izvedba dokaza ne bi mogla spremeniti dejanske ocene sodišča, ki si jo je ustvarilo z izvedbo izvedenih dokazov. Izjemoma je dopustna zavrnitev dokaznega predloga, če izvedeni dokazi z visoko stopnjo prepričanja potrjujejo odločilno dejstvo, na podlagi katerega prvo sodišče gradi svojo dokazno oceno, in se izkaže, da tudi v primeru, če bi zavrnjeni dokaz v celoti potrdil trditve stranke, ki je takšen dokaz, ki je bil zavrnjen, predlagala, ta dokaz ne bi mogel spremeniti končne dokazne ocene sodišča.
Tudi če pritožbeno sodišče odmisli nesubstanciranost dokaznega predloga in bi priči potrdili zatrjevanje tožnice, da je dovozna pot zožena za širino stebra, navedeno ne bi spremenilo dejstva, da se je sodišče na ogledu neposredno prepričalo, da tožnici z njenim avtomobilom dostop po dovozni poti ni bil oviran in še manj onemogočen.
Pri ugotavljanju pogojev za posestno varstvo je potrebno izhajati iz dejstev, ki so nastali v trenutku motenja in ne po motilnem dejanju oziroma celo dejstev, ki bi lahko nastala v prihodnosti. Varstvo posesti je namreč podano glede na zadnje posestno stanje pred domnevnim motilnim ravnanjem.
ZDen člen 27. ZSKZ člen 14. ZIKS člen 145, 145a, 145b.
vrnitev kmetijskih zemljišč - zemljiškoknjižni lastnik - last občine - dejanski lastnik nepremičnine - lastnina države - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot zavezanec - zavezanec za vrnitev nepremičnine v naravi
Situaciji neprilagojeni zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice v korist Mestne občine Ljubljana, glede na to, da je do prenosa lastninske pravice (na Republiko Slovenijo) prišlo že z zakonom, nima konstitutivnega učinka in na pravilnost in zakonitost odločitve nima vpliva, kakor tudi ne na izvedbo vpisa lastninske pravice v korist upravičenca v zemljiški knjigi.
DRUŽINSKO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00010109
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 381, 381/1, 386, 386/1, 386/1-1, 389, 389/1. ZGD-1 člen 482, 482/1. ZSReg člen 30, 30/1. ZIZ člen 15, 239.
začasna odredba - namen zavarovanja z začasno odredbo - pravne posledice začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - sodna intervencija - registrski postopek - udeleženci postopka - predlog za vpis spremembe v sodni register - prenos poslovnega deleža v d.o.o. - sporazum o delitvi skupnega premoženja - stečajna masa v postopku osebnega stečaja
Ker prva toženka še ne razpolaga z listinami, ki bi ji omogočile vpis spremembe podatkov v sodni register, intervencija sodišča, s katero bi ji z začasno odredbo prepovedalo na registrskem sodišču vložiti nepopoln predlog, v konkretnem primeru (ob upoštevanju dejstva, da je tožeča stranka v postopku osebnega stečaja) ni potrebna.
Poslovni delež dolžnika v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ga je imel ob začetku postopka osebnega stečaja, predstavlja njegovo premoženje, ki spada v stečajno maso.
premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - osebni stečaj - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti
Oškodovanec je glede na to, da je zoper obsojenega v povezavi z navedeno terjatvijo tekel kazenski postopek, bil upravičen v tem postopku uveljavljati premoženjskopravni zahtevek. ZFPPIPP ima glede terjatev stečajnega dolžnika iz naslova kazenskega postopka posebne določbe. Tako je v 2. točki drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP določeno, da odpust obveznosti stečajnega dolžnika ne učinkuje za terjatev iz naslova v pogojni obsodbi določenega posebnega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.
ZPP člen 5, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - dokaz s pričami - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič
Na kršitev pravice do izjave se lahko sklicuje le stranka, katere pravica je bila kršena.
Vsaka stranka je sama tista, ki mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika, skupnosti dokaznih predlogov namreč naše pravo ne pozna.
materialnopravna razlaga pogodbenih določil - dogovor o pobotu - učinki začetka stečajnega postopka - zakonski pobot po zfppipp - vračilo preplačila - dobava toplotne energije
Citirano pogodbeno določilo namreč tožnici neposredno (v nobeni situaciji) ne daje pravice zahtevati plačila stroškov peletov od toženke, ampak zgolj do poračuna (pobotanja) teh stroškov z lastno obveznostjo plačevanja mesečnega pavšala toženki v višini 5.500,00 EUR + DDV. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tožnica ni pripravljala mesečnega obračuna peletov, kot se je to zavezala s citiranim pogodbenim določilom in stroškov ni poračunavala. To pa ne pomeni, da ima samostojni denarni zahtevek do toženke na plačilo sicer porabljenih peletov mimo pogodbenih določil, sploh pa ne v situaciji, ko sama nesporno ni plačevala stroškov mesečnega pavšala že od septembra 2013 naprej.
najemodajalec - prenehanje najemnega razmerja za poslovni prostor - odpoved najemnega razmerja za poslovni prostor - dokazi in izvajanje dokazov - načelo ekonomičnosti postopka
Pravilnik določa razmerje med lastnikom in upraviteljem, v ničemer pa ne posega v najemno razmerje med najemodajalcem in najemnikom. Pogodbeni stranki zavezuje najemna pogodba, na katero Pravilnik nima nobenega vpliva; upravitelj pa niti z Aneksom št. 4 niti s Pravilnikom ni pridobila statusa najemodajalca.
utemeljenost začasne odredbe - povrnitev premoženjske škode - povrnitev škode dolžniku zaradi neutemeljene začasne odredbe - opravičba začasne odredbe - pravnomočna obtožnica - potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana
Če sodišče izda začasno odredbo pred vložitvijo tožbe oziroma pred začetkom kakšnega drugega postopka ali že izda začasno odredbo v zavarovanje terjatve, ki še ni nastala, določi upniku, kakšno tožbo mora vložiti oziroma kakšen drug postopek mora začeti, da odredbo opraviči. Iz tega izhaja, da je za opravičitev začasne odredbe potrebna oz. zadostuje že vložitev tožbe in ne končni uspeh v glavnem postopku. Pravilno je zato sklepanje sodišča prve stopnje, da to smiselno pomeni, da mora za opravičitev začasne odredbe, izdane v predkazenskem ali kazenskem postopku, zadostovati že vložitev obtožnice (pravnomočna obtožnica) in ne šele obsodilna sodba. V tem primeru je postala obtožnica pravnomočna (enkrat je bila tudi že izdana nepravnomočna obsodilna sodba), zato ni res, da toženka začasne odredbe ni opravičila.
Sodišče prve stopnje v točki 15 obrazložitve napadene sodbe sicer ugotavlja in razlaga, da sta oba obdolženca odločilno prispevala k storitvi obeh očitanih jima kaznivih dejanj, pri čemer je bila tako zavest, kakor tudi volja vsakega od njiju usmerjena k izvršitvi celotnega vsakega posameznega kaznivega dejanja, za katerega se je vsak od njiju hote odločil, kar vse pomeni, da ju je potrebno obravnavati kot sostorilca, vendar navedenega ne podkrepi s konkretnimi dejstvi, ki bi potrjevala pravilnost zatrjevanih zaključkov prvostopnega sodišča o obstoju sostorilstva obeh obdolžencev pri obeh kaznivih dejanjih.
Sodišče prve stopnje je dolžno ugotoviti, kateri od obdolžencev in s čim je izpolnil zakonske zanke očitanega mu kaznivega dejanja in o tem v sodbi navesti jasne razloge, kar pa glede kaznivega dejanja iz točke II izreka prvostopne sodbe ni primer.
odlog izvršbe - pristop upnikov k že začeti izvršbi - nedovoljena pritožba - predlog za nadaljevanje izvršbe - soglasje vseh upnikov
Nov upnik, ki v času odloga pristopi nepremičninski izvršbi, ima možnost, da predlaga nadaljevanje izvršbe še pred potekom časa, za katerega je bila izvršba odložena (drugi odstavek 75. člena ZIZ). Že okoliščina, da pristopi v času odloga nepremičninski izvršbi nov upnik, ki odlogu nasprotuje, pomeni prenehanje podlage oziroma razlogov za odlog, ki so ga predlagali prvotni upniki.
pravnomočnost sklepa o ugovoru - sklep o dopolnitvi tožbe - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba zoper sklep procesnega vodstva - dolžnost plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Trditve, da naj bi bil ugovor zoper sklep o izvršbi prepozen, bi morala tožeča stranka uveljavljati najkasneje s pritožbo zoper sklep izvršilnega sodišča z dne 10. 7. 2017, sedaj pa tega ne more uveljavljati več. Ne Okrožno sodišče v Ljubljani ne višje sodišče tega sklepa na noben način ne moreta spremeniti, pravnomočnost pa je posledica ravnanj strank, ki se zoper sklep o ugovoru nista pritožili.
Sklep o dopolnitvi tožbe je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni posebne pritožbe, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo ugovor tožeče stranke v tem delu.
Iz spisa izhaja, da je bil ugovor vložen, po pravnomočnosti sklepa o ugovoru pa je zadevo začelo obravnavati Okrožno sodišče v Ljubljani. S tem se je tudi vzpostavila dolžnost tožeče stranke, da doplača sodno takso za tožbo – taksa za redni postopek.
postopek osebnega stečaja - izpraznitev stanovanja - rok za izpraznitev - zakonski rok - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - nepodaljšljivi rok
Sodišče mora izdati sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše, in sicer to stori že ob izdaji prvega sklepa o prodaji.
Leto in pol (od začetka postopka osebnega stečaja) je po oceni višjega sodišča več kot dovolj časa za pripravo otrok na selitev. Rok za izpraznitev pa je tudi zakonsko določen, kar pomeni, da sodišče ne more določiti nekega drugega, daljšega roka za izpraznitev.
Po določbi prvega odstavka 6. člena KZ-1 se kazenski zakon ne uporabi za dejanja oseb, katerih kazenska odgovornost je izključena zaradi imunitete po določbah ustave ali pravilih mednarodnega prava. Imuniteto sodnikov kot eno izmed prvin neodvisnosti sodnikov, ki izhajajo iz 125. člena Ustave RS, zagotavljajo določbe 134. člena Ustave RS. Prvi odstavek tega ustavnega določila zajema materialno imuniteto oziroma indemniteto sodnikov in vsebuje prepoved, da nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču.
Prav za takšno odločanje z izražanjem mnenja in glasovanjem pa je šlo v obravnavani kazenski zadevi, ko je senat višjega sodišča v sestavi obdolženih višjih sodnikov odločal o tem, ali je pritožba oškodovanca kot tožilca zoper sklep Okrajnega sodišča v Postojni z dne 10. 11. 2015, opr. št. I K 20254/2015, utemeljena ali ne, pri čemer je seveda moralo presoditi, ali je bil oškodovanec kot tožilec pri nadaljevanju kazenskega pregona prekludiran.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. URS člen 23, 23/2. ZKP člen 35, 35/1.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom v nepristranskost sojenja
Po ustaljeni sodni praksi nezakonitosti, ki jih v postopku s pravnimi sredstvi zatrjujejo stranke, same po sebi ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti. So namreč predmet reševanja in odločanja v okviru rednih in izrednih pritožbenih sredstev, v okviru odločanja o prenosu krajevne pristojnosti pa o njih ni mogoče presojati.
Okoliščina, da je predsednica Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu podala predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper zagovornika, ob dejstvu, da navedena kot sodnica o zadevi v nadaljevanju postopka ne bo odločala, tudi ni razlog, ki bi narekoval prenos krajevne pristojnosti po določbi prvega odstavka 35. člena ZKP.
Izjava priče, pridobljena v skladu s 148. členom ZKP, se sme med ostalim uporabiti tudi za oceno verodostojnosti izjave, ki jo da priča na kasnejšem zaslišanju pred sodiščem. Izjava z dne 22. 7. 2015, podana policistom po drugem odstavku 148. člena ZKP, je bila tudi v predmetnem primeru priči le predočena zaradi ocenjevanja verodostojnosti njegove izpovedbe na glavni obravnavi, nikakor pa ni mogoče trditi, da na njej temelji izpodbijana obsodilna sodba, kot to zmotno zatrjuje pritožnik.
kazen zapora - kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe - vikend zapor - alternativni način izvršitve kazni zapora
Predlogu za vse v 86. členu KZ-1 opredeljene načine alternativnega prestajanja kazni zapora je mogoče ugoditi le v primeru, če je obsojencu izrečena kazen zapora in če ni bil obsojen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. Glede na to, da je bila obsojencu izrečena kazen zapora za kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe po prvem odstavku 172. člena KZ-1, ni izpolnjen navedeni formalni (objektivni) zakonski pogoj in so zato razlogi napadenega sklepa, navedeni v točkah 7 in 8 obrazložitve sklepa, pravilni in povsem razumljivi.
ZIZ člen 3, 178, 178/2, 178/5, 179, 179/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZZK-1 člen 12, 12/1.
prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - skupna vrednost - ločena prodaja nepremičnin - dan cenitve - pripombe na cenitveno poročilo - opredelitev do pripomb na izvedensko mnenje - zavlačevanje postopka - dejansko stanje nepremičnin - uporabna površina - izbira metode cenitve - faktor prisilne prodaje
Za sprejem odločitve, ali bodo nepremičnine ocenjene in prodane posebej ali skupaj, izvršilno sodišče ne bi smelo upoštevati zgolj velikosti posameznih nepremičnin. Bistveno je namreč, kaj ocenjevane nepremičnine predstavljajo v naravi, kje ležijo, ter ali jih je mogoče prodati tudi ločeno.
Upoštevanje faktorja prisilne prodaje pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin v ZIZ ni predpisano.
spor majhne vrednosti - stečajni postopek - izpodbojna pravna dejanja - razveljavitev učinkov pogodbe o asignaciji - plačilo DDV - nujna plačila - subjektivni pogoj izpodbojnosti
Zgolj zaradi tega, ker se je dolg tožeče stranke do tožene stranke (ki je bil poravnan z izpodbijanimi asignacijami) nanašal na plačilo DDV, ne moremo reči, da učinkov plačil, izvedenih na podlagi spornih asignacij, ni dovoljeno razveljaviti oziroma da asignacije z dne 12. 4., 14. 4. in 21. 3. 2016 niso izpodbojne. Pravnega dejanja stečajnega dolžnika, ki je predmet presoje v tem postopku, namreč ni mogoče subsumirati pod določbo 273. člena ZFPPIPP. Ni mogoče reči, da gre za nujno plačilo v smislu drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP (pri čemer je potrebno poudariti, da tudi plačila, ki jih kot nujna za redno poslovanje družbe po nastopu insolventnosti opredeljuje 34. člen ZFPPIPP, samo zato še niso neizpodbojna).