Pojem mladoletnik se uporablja v enakem pomenu kot mladoletna oseba, to je oseba, ki še ni stara osemnajst let in je v tem pomenu nadrejeni pojem za izvirno uporabljena izraza otrok in mladoletnik. V času obtožencema očitanih kaznivih dejanj je veljal spremenjeni 15.a člen KZ-1 (Ur. l. RS, št. 54/2015), ki je določal, da v primerih, ko je kaznivo dejanje iz poglavij zoper življenje in telo, zoper človekove pravice in svoboščine, zoper spolno nedotakljivost ali drugo kaznivo dejanje iz tega zakonika z znaki nasilja izvršeno zoper mladoletnika, se glede načina kazenskega pregona ne uporabljajo določbe tega zakonika o vložitvi predloga ali zasebne tožbe in se storilca preganja po uradni dolžnosti.
Iz opisa predmetnega kaznivega dejanja je razviden očitek naklepnega delovanja obeh obtoženih v sostorilstvu glede temeljnega kaznivega dejanja, to je do kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe po prvem odstavku 124. člena KZ-1. Do smrti mladoletne oškodovanke zaradi akutnega hematoma desne strani velikih možganov, torej glede hujše posledice pa opis, upoštevajoč določbo 28. člena KZ-1, kaže na malomaren odnos obtožencev do takšne posledice.
Pojem očim ni pravni pojem, pač pa opredeljuje vlogo materinega partnerja do njenih otrok iz prejšnjega zakona. Ne glede na to, da je bil obtoženi poročen, je med obtoženima obstajala življenjska skupnost, katere del je bila ves ta čas tudi mladoletna oškodovanka. Tako je na strani obeh obtoženih obstajala garantna dolžnost do mladoletne oškodovanke.
Iz opisov kaznivih dejanj kot izhajajo iz izreka izpodbijane sodbe je mogoče natančno razbrati, katerih kaznivih dejanj je sodišče obtoženca spoznalo za kriva, saj je določena njuna vloga, opisana so njuna protipravna ravnanja, s katerimi sta izpolnila zakonske znake očitanih kaznivih dejanj. Opis kaznivih dejanj pa je tudi vsekakor dovolj konkretiziran. Obtoženca sta delovala kot sostorilca v storitvi in opustitvi, delovala sta z aktivnim ravnanjem kot tudi z opustitvijo.
sprememba sodbe sodišča prve stopnje - vmesna sodba na drugi stopnji - podlaga tožbenega zahtevka - upravna izvršba po uradni dolžnosti - rušitev objekta - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - rušenje črne gradnje - nezakonito ravnanje organa - protipravno ravnanje - protipravnost ravnanja inšpektorja - potrebna skrbnost - pojem doma - sodba praksa ESČP - pravna praznina - zakonska ureditev - odlog izvršbe - stanovanjski objekt - primernost in sorazmernost ukrepa
Pritožbeno sodišče lahko z vmesno sodbo spremeni sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na podlago tožbenega zahtevka, če je to smotrno. Sodišče z izdajo vmesne sodbe razcepi tožbeni zahtevek v njegov ugotovitveni kvalitativni del, torej v del, ki se nanaša na ugotovitev vsebine določene pravice ali pravnega razmerja in v njegov dajatveni del (kvantitativni) del, ki se nanaša na višino oziroma znesek obveznosti.
Da gre za protipravno ravnanje organa, mora biti prekršena neka delovna dolžnost in pri tem mora biti uslužbenec neskrben. Pri tem je to odvisno od neskladnosti s pravom, vendar ni vsako neskladje s pravom podlaga za odškodninsko odgovornost.
Inšpekcijski organ bi v izvršbi že lahko tehtal prizadete dobrine doma in javne koristi. Tudi v času odločanja inšpekcijskega organa v izvršbi se je že zahtevalo, da upravni organ presodi, ali je poseg za dosego namena primeren, ali ni mogoče doseči namena z drugim, blažjim sredstvom in ali je poseg sorazmeren s koristjo, ki jo prinese.
Ker je podana protipravnost ravnanja tožene stranke in vzročna zveza, je podana tudi protipravnost samega načina rušenja stanovanjske zgradbe oz. tega škodnega dogodka.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - bolezenska stanja - predhodna poškodba oškodovanca - zdravstveno stanje oškodovanca pred poškodbo - vzročna zveza - teorija jajčne lupine - adekvatna vzročnost
Zaradi posledic nezgode tožnik trpi lažje duševne bolečine, pri čemer so njegove zdravstvene težave predvsem posledica bolezenskih stanj, medtem ko so zaradi škodnega dogodka njegove aktivnosti zmanjšane le v deležu, ki ne presega 30 %, zato je zgolj v tem obsegu upravičen do odškodnine iz tega naslova.
delovno razmerje za določen čas - prenehanje delovnega razmerja
Na strani delavke, ki jo je tožnica nadomeščala, ni bilo več okoliščine začasne odsotnosti, saj je nastopila njena trajna odsotnost, zato je s tem prenehal razlog, zaradi katerega je bila s tožnico sklenjena pogodb o zaposlitvi za določen čas. Ne drži, da bi bil razlog za prenehanje delovnega razmerja lahko le vrnitev delavke na delo. Po prvem odstavku 79. člena ZDR-1 pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. V konkretni zadevi je podan slednji primer zakonitega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.. ZZRZI člen 40.. ZPIZ-1 člen 101, 103.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - izobrazba - III. kategorija invalidnosti
Zgolj dejstvo, da je potreba po spornih delih pri toženi stranki obstajala, v tem sporu ni odločilno, ampak je odločilno, ali je tožena stranka za tožnico glede na njene omejitve iz invalidske odločbe lahko našla ustrezno delo, bodisi na njenem, bodisi na drugem delovnem mestu.
Tudi sicer je odločilno, ali je tožena stranka tožnici kot invalidki s III. kategorijo invalidnosti (ki nima pravice do poklicne rehabilitacije) lahko zagotovila delo glede na izobrazbo in znanja, ki jih tožnica ima, in ne glede na tista, ki bi jih lahko pridobila.
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o zahtevku v tem sporu pravilno izhajalo iz navedb tožnika o obsegu nadurnega dela v vtoževanem obdobju. Tožena stranka je namreč kot delodajalec dolžna voditi evidenco delovnega časa. V tem sporu je bila dolžna konkretno navesti, te navedbe pa tudi dokazati, kakšen obseg nadurnega dela je tožnik opravil oziroma, da je tožnik opravil manj nadurnega dela, kot zatrjuje. Če delavec v postopku zahteva plačilo dodatka za nadurno delo, je delodajalec tisti, ki nosi dokazno breme in mora poskrbeti za ustrezna dokazila za dokazovanje neutemeljenosti tožbenega zahtevka delavca (ker je vse obveznosti do delavca plačal oziroma ker delavec nadurnega dela sploh ni opravil).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009824
SPZ člen 48. OZ člen 190. ZPP člen 337, 337/1. ZZZDR člen 51, 59.
skupno premoženje - posebno premoženje - delež na skupnem premoženju - ugovor nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju - povečana vrednost nepremičnine - neupravičena pridobitev - vlaganja v nepremičnino tretjega - skupna vlaganja - terjatev skupnega premoženja - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - skupna terjatev iz naslova neupravičene obogatitve - skupna terjatev zakoncev - pritožbena novota - nedovoljena pritožbena novota
Skupna vlaganja zakoncev (tožnice in toženca) v nepremičnino v lasti toženke se odražajo v povečani vrednosti njene nepremičnine, zato v njuno skupno premoženje spada terjatev do premoženja toženke.
neposlovna odškodninska odgovornost - splošna prepoved povzročanja škode - zavarovanje splošne civilne odgovornosti - odškodninska odgovornost zavarovanca - krivdna odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju - avtomatska premična vrata - pomična vrata v trgovini - premoženjska in nepremoženjska škoda - individualizacija in objektivna pogojenost odškodnine - pravična denarna odškodnina - vpliv starosti oškodovanca na višino odškodnine - zdraviliško zdravljenje
Zavarovanec toženke je odškodninsko odgovoren za tožničino hudo telesno poškodbo, ker v trgovini ni poskrbel za ustrezno delovanje dvokrilnih avtomatskih senzorskih vrat, ki so se nepričakovano zaprla natanko v trenutku, ko se je med vratnimi krili nahajala tožnica.
Izjava priče, pridobljena v skladu s 148. členom ZKP, se sme med ostalim uporabiti tudi za oceno verodostojnosti izjave, ki jo da priča na kasnejšem zaslišanju pred sodiščem. Izjava z dne 22. 7. 2015, podana policistom po drugem odstavku 148. člena ZKP, je bila tudi v predmetnem primeru priči le predočena zaradi ocenjevanja verodostojnosti njegove izpovedbe na glavni obravnavi, nikakor pa ni mogoče trditi, da na njej temelji izpodbijana obsodilna sodba, kot to zmotno zatrjuje pritožnik.
Po določbi prvega odstavka 6. člena KZ-1 se kazenski zakon ne uporabi za dejanja oseb, katerih kazenska odgovornost je izključena zaradi imunitete po določbah ustave ali pravilih mednarodnega prava. Imuniteto sodnikov kot eno izmed prvin neodvisnosti sodnikov, ki izhajajo iz 125. člena Ustave RS, zagotavljajo določbe 134. člena Ustave RS. Prvi odstavek tega ustavnega določila zajema materialno imuniteto oziroma indemniteto sodnikov in vsebuje prepoved, da nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču.
Prav za takšno odločanje z izražanjem mnenja in glasovanjem pa je šlo v obravnavani kazenski zadevi, ko je senat višjega sodišča v sestavi obdolženih višjih sodnikov odločal o tem, ali je pritožba oškodovanca kot tožilca zoper sklep Okrajnega sodišča v Postojni z dne 10. 11. 2015, opr. št. I K 20254/2015, utemeljena ali ne, pri čemer je seveda moralo presoditi, ali je bil oškodovanec kot tožilec pri nadaljevanju kazenskega pregona prekludiran.
Sodišče prve stopnje v točki 15 obrazložitve napadene sodbe sicer ugotavlja in razlaga, da sta oba obdolženca odločilno prispevala k storitvi obeh očitanih jima kaznivih dejanj, pri čemer je bila tako zavest, kakor tudi volja vsakega od njiju usmerjena k izvršitvi celotnega vsakega posameznega kaznivega dejanja, za katerega se je vsak od njiju hote odločil, kar vse pomeni, da ju je potrebno obravnavati kot sostorilca, vendar navedenega ne podkrepi s konkretnimi dejstvi, ki bi potrjevala pravilnost zatrjevanih zaključkov prvostopnega sodišča o obstoju sostorilstva obeh obdolžencev pri obeh kaznivih dejanjih.
Sodišče prve stopnje je dolžno ugotoviti, kateri od obdolžencev in s čim je izpolnil zakonske zanke očitanega mu kaznivega dejanja in o tem v sodbi navesti jasne razloge, kar pa glede kaznivega dejanja iz točke II izreka prvostopne sodbe ni primer.
postopek osebnega stečaja - izpraznitev stanovanja - rok za izpraznitev - zakonski rok - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - nepodaljšljivi rok
Sodišče mora izdati sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše, in sicer to stori že ob izdaji prvega sklepa o prodaji.
Leto in pol (od začetka postopka osebnega stečaja) je po oceni višjega sodišča več kot dovolj časa za pripravo otrok na selitev. Rok za izpraznitev pa je tudi zakonsko določen, kar pomeni, da sodišče ne more določiti nekega drugega, daljšega roka za izpraznitev.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. URS člen 23, 23/2. ZKP člen 35, 35/1.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom v nepristranskost sojenja
Po ustaljeni sodni praksi nezakonitosti, ki jih v postopku s pravnimi sredstvi zatrjujejo stranke, same po sebi ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti. So namreč predmet reševanja in odločanja v okviru rednih in izrednih pritožbenih sredstev, v okviru odločanja o prenosu krajevne pristojnosti pa o njih ni mogoče presojati.
Okoliščina, da je predsednica Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu podala predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper zagovornika, ob dejstvu, da navedena kot sodnica o zadevi v nadaljevanju postopka ne bo odločala, tudi ni razlog, ki bi narekoval prenos krajevne pristojnosti po določbi prvega odstavka 35. člena ZKP.
kazen zapora - kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe - vikend zapor - alternativni način izvršitve kazni zapora
Predlogu za vse v 86. členu KZ-1 opredeljene načine alternativnega prestajanja kazni zapora je mogoče ugoditi le v primeru, če je obsojencu izrečena kazen zapora in če ni bil obsojen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. Glede na to, da je bila obsojencu izrečena kazen zapora za kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe po prvem odstavku 172. člena KZ-1, ni izpolnjen navedeni formalni (objektivni) zakonski pogoj in so zato razlogi napadenega sklepa, navedeni v točkah 7 in 8 obrazložitve sklepa, pravilni in povsem razumljivi.
najemodajalec - prenehanje najemnega razmerja za poslovni prostor - odpoved najemnega razmerja za poslovni prostor - dokazi in izvajanje dokazov - načelo ekonomičnosti postopka
Pravilnik določa razmerje med lastnikom in upraviteljem, v ničemer pa ne posega v najemno razmerje med najemodajalcem in najemnikom. Pogodbeni stranki zavezuje najemna pogodba, na katero Pravilnik nima nobenega vpliva; upravitelj pa niti z Aneksom št. 4 niti s Pravilnikom ni pridobila statusa najemodajalca.
pravnomočnost sklepa o ugovoru - sklep o dopolnitvi tožbe - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba zoper sklep procesnega vodstva - dolžnost plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Trditve, da naj bi bil ugovor zoper sklep o izvršbi prepozen, bi morala tožeča stranka uveljavljati najkasneje s pritožbo zoper sklep izvršilnega sodišča z dne 10. 7. 2017, sedaj pa tega ne more uveljavljati več. Ne Okrožno sodišče v Ljubljani ne višje sodišče tega sklepa na noben način ne moreta spremeniti, pravnomočnost pa je posledica ravnanj strank, ki se zoper sklep o ugovoru nista pritožili.
Sklep o dopolnitvi tožbe je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni posebne pritožbe, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo ugovor tožeče stranke v tem delu.
Iz spisa izhaja, da je bil ugovor vložen, po pravnomočnosti sklepa o ugovoru pa je zadevo začelo obravnavati Okrožno sodišče v Ljubljani. S tem se je tudi vzpostavila dolžnost tožeče stranke, da doplača sodno takso za tožbo – taksa za redni postopek.
utemeljenost začasne odredbe - povrnitev premoženjske škode - povrnitev škode dolžniku zaradi neutemeljene začasne odredbe - opravičba začasne odredbe - pravnomočna obtožnica - potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana
Če sodišče izda začasno odredbo pred vložitvijo tožbe oziroma pred začetkom kakšnega drugega postopka ali že izda začasno odredbo v zavarovanje terjatve, ki še ni nastala, določi upniku, kakšno tožbo mora vložiti oziroma kakšen drug postopek mora začeti, da odredbo opraviči. Iz tega izhaja, da je za opravičitev začasne odredbe potrebna oz. zadostuje že vložitev tožbe in ne končni uspeh v glavnem postopku. Pravilno je zato sklepanje sodišča prve stopnje, da to smiselno pomeni, da mora za opravičitev začasne odredbe, izdane v predkazenskem ali kazenskem postopku, zadostovati že vložitev obtožnice (pravnomočna obtožnica) in ne šele obsodilna sodba. V tem primeru je postala obtožnica pravnomočna (enkrat je bila tudi že izdana nepravnomočna obsodilna sodba), zato ni res, da toženka začasne odredbe ni opravičila.
odlog izvršbe - pristop upnikov k že začeti izvršbi - nedovoljena pritožba - predlog za nadaljevanje izvršbe - soglasje vseh upnikov
Nov upnik, ki v času odloga pristopi nepremičninski izvršbi, ima možnost, da predlaga nadaljevanje izvršbe še pred potekom časa, za katerega je bila izvršba odložena (drugi odstavek 75. člena ZIZ). Že okoliščina, da pristopi v času odloga nepremičninski izvršbi nov upnik, ki odlogu nasprotuje, pomeni prenehanje podlage oziroma razlogov za odlog, ki so ga predlagali prvotni upniki.
ZIZ člen 3, 178, 178/2, 178/5, 179, 179/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZZK-1 člen 12, 12/1.
prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - skupna vrednost - ločena prodaja nepremičnin - dan cenitve - pripombe na cenitveno poročilo - opredelitev do pripomb na izvedensko mnenje - zavlačevanje postopka - dejansko stanje nepremičnin - uporabna površina - izbira metode cenitve - faktor prisilne prodaje
Za sprejem odločitve, ali bodo nepremičnine ocenjene in prodane posebej ali skupaj, izvršilno sodišče ne bi smelo upoštevati zgolj velikosti posameznih nepremičnin. Bistveno je namreč, kaj ocenjevane nepremičnine predstavljajo v naravi, kje ležijo, ter ali jih je mogoče prodati tudi ločeno.
Upoštevanje faktorja prisilne prodaje pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin v ZIZ ni predpisano.
statusna sprememba družbe - pripojitev zavarovalne družbe - čezmejna združitev družb - učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki - pogodba o zavarovanju vozil - neplačevanje obrokov - plačilo dolga
Do statusne spremembe oziroma univerzalnega pravnega nasledstva je prišlo že pred začetkom pravde. Ker ima pogodba učinke tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank, je tožena stranka dolžna poravnati dolg tožeči stranki na podlagi dveh pogodb, ki ju je sklenila s pravno prednico tožeče stranke, saj ni plačala vseh obrokov po pogodbah.