pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov
Vendar pa se je ta nedenarna terjatev na dan začetka stečaja po sili zakona pretvorila v denarno terjatev po tržni vrednosti blaga ob začetku stečaja (253. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Ta terjatev v višini 757.951,04 EUR pa je po svoji vsebini ista denarna terjatev, ki bi nastala s tem, da bi tožeča stranka (ker tožena stranka v spornem obdobju 430.654 kg mesa ohlajenih svinjskih polovic ni zmogla izročiti, kar med strankama ni bilo sporno dejstvo) na račun tožene stranke izdala račun za njeno plačilo.
ZDDV-1 člen 63.. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (2007) člen 13.
dokazovanje z izvedencem - konkretiziranost in substanciranost dokaznega predloga - informativni dokaz z izvedencem - odškodnina - davek na dodano vrednost
Pravilno pa pritožba graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki na dosojeno odškodnino priznalo še DDV. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožeča stranka davčni zavezanec, prav tako je davčni zavezanec revizijska hiša, kateri je storitev plačala. S plačilom DDV po izstavljenem računu revizijske hiše, pa tožeča stranka ni bila prikrajšana, saj si je slednjega v skladu s 63. členom Zakona o davku na dodatno vrednost - v nadaljevanju ZDDV-1) odbila in s plačilom slednjega ni oškodovana (načelo nevtralnosti davka), saj je DDV davek, ki pripada državi, ne pa davčnemu zavezancu ali davčnemu plačniku. Nenazadnje pa se od odškodnin davek na dodano vrednost ne obračunava (13. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost). Za navedeni znesek (22% DDV) je sodišče druge stopnje tudi spremenilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (5. alineja 358. člena ZPP) in posledično tudi odločitev o stroških postopka, kot sledi v nadaljevanju.
Zaveza, da tožena stranka v času veljavnosti pogodbe ne sme samostojno prodajati svoje nepremičnine in mora vse pravne zadeve v zvezi s prodajo prevzeti tožeča stranka kot nepremičninska posrednica, je nična. Taka pogodbena zaveza neposredno omejuje razpolaganje tožene stranke s svojo nepremičnino v času veljavnosti sklenjene pogodbe, kar predstavlja dogovor, ki je v nasprotju s kogentnimi določbami Zakona o nepremičninskem posredovanju. Zgornja meja višine plačila za posredovanje, v primeru ko tožena stranka sama najde kupca, je že določena v zakonu in ne sme presegati ene četrtine s pogodbo dogovorjenega plačila za posredovanje.
Kogentni predpis preprečuje, da bi nepremičninski posredniki prodajalcem vsilili spoštovanje nepoštenih poslovnih pogojev.
ZPP-UPB3 člen 431,437. OZ-UPB1 člen 131, 153, 240, 729, 731.
plačilni nalog - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - shranjevalna pogodba - višja sila
1. Po presoji pritožbenega sodišča bi morala tožena stranka, katere osnovna izpolnitvena obveznost je bila hramba stvari, prevzeti v okviru te svoje obveznosti vsa tveganja, ki izvirajo iz njene dejavnosti. In vsa ta notranja tveganja bi morala tožena stranka obvladovati. V ta tveganja sodijo vse napake, ki se lahko pojavijo v zvezi z opravljanjem varovanja blaga, tako tehničnega varovanja kot tudi napake, ki so posledica dejanj ali opustitev shranjevalca. Mednje zagotovo sodi tudi okvara videonadzora, pa tudi vsako ravnanje, ki izvira iz njene sfere, in ki prepreči izpolnitev njene obveznosti.
odstop od pogodbe - zamuda s plačilom obrokov - nasprotje med dejstvi in dokazi - nasprotje dokazov - zamudna sodba
Sodišče pri izdaji zamudne sodbe ne izvaja dokazov, pač pa samo preverja, ali navedbe o dejstvih ne nasprotujejo priloženim dokazom. Z vprašanjem, kako ravnati, če sta glede trditve o istem dejstvu predložena dva dokaza, od katerih eden to dejstvo potrjuje, drugi pa ga izključuje, se je ukvarjalo VS RS in prišlo do zaključka, da so v tem primeru zatrjevana dejstva v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik sam. Pritožbeno sodišče pa soglaša s stališčem teorije, da to stališče ni prepričljivo: "Kadar en dokaz zatrjevano dejstvo potrjuje, drug dokaz pa ga izključuje, gre za položaj, ko je en dokaz ovržen z drugim. Zato je težko reči, da je zatrjevano dejstvo v nasprotju s predloženimi dokazi. Bolj kot nasprotje med dejstvom in dokazom gre tu za nasprotje med samima dokazoma. V trditvi, da dokaz ovrže zatrjevano dejstvo, je samo pol resnice. Druga polovica je v trditvi, da (drug) dokaz zatrjevano dejstvo potrjuje. "Obe polovici" pa povesta, da se dokaza med seboj nevtralizirata, kar pomeni, da gre za nasprotje med samima dokaznima sredstva, ne pa z nasprotje med zatrjevanim dejstvom in dokaznim sredstvom. Predložene dokaze je treba upoštevati v celoti, torej ne samo tistih, ki določenemu dejstvu nasprotujejo, ampak tudi tiste, ki ga potrjujejo. Iz tega sledi, da pogoj iz 4. točke drugega odstavka 318. člena ZPP ne bo izpolnjen takrat, kadar bo eden od predloženih dokazov zatrjevanemu dejstvu nasprotoval, drug predložen dokaz pa sam zase tega dejstva ne bo potrjeval. V tem primeru bo odločilen dokaz, ki zatrjevanemu dejstvu nasprotuje. Če je sam tožnik v dokaz svojih navedb ponudil dokaze, s katerimi navedb očitno ni moč dokazati, bi bilo nesmiselno tožencu pripisovati voljo, da s svojo pasivnostjo priznava resničnost dejanskih navedb v tožbi."
dokazi in dokazovanje - dokazovanje z izvedencem - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, sodišče praviloma izvede dokaz z izvedencem (243. člen ZPP). Takšno pravno pomembno dejstvo seveda lahko sodišče ugotavlja tudi z drugimi dokazi, denimo z zaslišanjem prič, vendar pa mora imeti ob tem pred očmi, da je izvedenec tisti, ki praviloma sodniku posreduje manjkajoče strokovno znanje in izkušnje, upoštevaje ob tem tudi izvedenčevo neodvisnost in nepristranost (244. in 247. člen ZPP).
plačilo v rezervni sklad - spor o pristojnosti - gospodarski spor - civilni spor - subjektivni in objektivni kriterij - fizične osebe
Tožnice, ki so fizične osebe, zahtevajo plačilo za rezervni sklad večstanovanjske zgradbe v Ljubljani. To ni takšne vrste spor, o katerem bi se odločalo v gospodarskem sporu.
Čeprav je upnik neposredno že posegel na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet, to ni ovira, da ne bi zaradi poplačila celotne terjatve posegel še na preostalo premoženje dolžnika v izvršbi.
URS člen 23, 23/1.. ZKP-UPB8 člen 39, 39/1-6, 371, 371/2.
dvom v nepristranskost odločanja pristojnega sodišča - pravice obrambe - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga
Pritožbeno sodišče po pregledu in primerjavi izpodbijane sodbe in sodbe opr. št. I K 52442/2013 z dne 25. 9. 2014 ugotavlja, da je večji del obrazložitve izpodbijane sodbe res prepis predhodne sodbe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se večji del obrazložitve sodbe, ki se prekriva s predhodno sodbo, nanaša na povzemanje vsebine materialnih in personalnih dokazov, ki so skupni obema postopkoma. Kar je po prepričanju pritožbenega sodišča bistveno je to, da je sodišče ločeno in s tem tudi na ravni objektivnega videza povsem neobremenjeno preverjalo obtoženčev zagovor ter v zvezi s tem izvajalo dokazni postopek. Predvsem pa se izpodbijana sodba na sebi lasten način opredeli do zagovora obtoženca, do vprašanja njegovega alibija ter poda svojo dokazno oceno glede izvedenih dokazov. Sodišče se je z obtoženčevimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo ter jih ni enostavno prezrlo. Obrazložitev sodbe je v bistvenih delih samostojna in avtonomna ter obtožencu omogoča jasen uvid v razloge za odločitev. S tem je sodišče prve stopnje ustrezno zagotavljalo in ohranjalo svojo nepristranskost.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - postopek po ZVEtL - določitev pripadajočega zemljišča
Ker pripadajoče zemljišče ni last zemljiškoknjižnega lastnika, to je tožeče stranke, ampak lastnikov posameznih delov stavbe, je vprašanje ali so obravnavana zemljišča pripadajoče zemljišče v predmetni pravdi, predhodno vprašanje. Šele če se bo izkazalo, da je tožeča stranka, ki je zemljiškoknjižni lastnik navedenih zemljišč tudi dejanski lastnik teh zemljišč, bo upravičena do razpolaganja z navedenimi zemljišči in do morebitnega plačila uporabnine za ta zemljišča.
ZIZ člen 24, 34, 35, 35/4, 38, 38/5. ZPP člen 319, 319/2.
kumulacija izvršilnih sredstev - enoten postopek - krajevna pristojnost za odločanje o predlogu za nadaljevanje izvršbe z izvršbo na nepremičnine - pravnomočno razsojena stvar - vstop novega upnika - izjava o vstopu - potrebnost stroškov
Če gre za kumulacijo izvršilnih sredstev, je zadevo treba obravnavati kot en postopek, ki se vodi med istimi strankami pri dveh sodiščih zaradi izterjave iste terjatve z različnimi izvršilnimi sredstvi.
Upnik je sicer imel pravico seznaniti se z nasprotovanjem dolžnikov o predlogu za vstop novega upnika in se o tem tudi izjaviti, kar pa ne pomeni, da je avtomatično upravičen tudi do povrnitve stroškov, ki mu s tem nastanejo.
ZIZ člen 42, 42/2. ZPP člen 224, 341, 355, 366, 366/1.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - vročanje sodnih pisanj - vročanje odvetniški družbi - vročilnica - povratnica kot javna listina - domneva vročitve - izpodbijanje domneve o vročitvi - primeren dokaz - pravilna vročitev sodnih pisanj - dokazno breme - uporaba materialnega prava - ugotavljanje dejanskega stanja na pritožbeni stopnji - vpogled v zbirko listin
Če je sporno, ali je nek podpis ponarejen, je praviloma treba pritegniti izvedenca grafologa. Potrebno je namreč specifično znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Če pa gre za tako očitno različne podpise, da je že na prvi pogled vidno, da sporni podpis ni od določene osebe, za ugotovitev tega dejstva ni potrebno posebno strokovno znanje, zato ni treba angažirati izvedenca grafološke stroke.
Napačna razlaga dokaznega bremena predstavlja zmotno uporabo materialnega prava. To kršitev pa praviloma odpravi višje sodišče samo. Ker gre za pritožbo zoper sklep, lahko to skladno s prvim odstavkom 366. člena ZPP stori brez naroka za glavno obravnavo, čeprav je treba ugotavljati dodatna dejstva. Sicer pa je glavna obravnava na pritožbeni stopnji namenjena načelu neposrednosti in izenačevanju spoznavnih situacij sodišča prve stopnje in pritožbenega sodišča ter zagotavljanju pravice do izjave. Ker je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja vpogledati le v listovno dokumentacijo, so spoznavne možnosti prvo in drugostopenjskega sodišča enake.
Tožnica je kot razlog za razvezo pogodbe z vnukinjo navedla dejstvo, da se je ta preselila v G. in pogodbe ni mogla več izvrševati. Tožnica pa je sama trdila, da je bil njun pogodbeni namen (torej njen in njenega moža), da ju prevzemnica oskrbi do smrti, v zameno pa ji izročita hišo. Tožničine trditve o teh dejstvih so po presoji pritožbenega sodišča pravno upoštevne pri presoji ali je bil J. Š. ob sklepanju, oziroma podpisu sporne pogodbe, sposoben razumeti njen pomen in posledice, zato sprejema kot utemeljene pritožbene trditve o preuranjenem zaključku sodišča prve stopnje, da je v času sklenitve sporne pogodbe bil J. Š. z veliko verjetnostjo nesposoben razumeti pomen sklenitve pogodbe in njene posledice.
Sodišče prve stopnje pa pri dokazni oceni izpovedb zaslišanih prič tudi ni dovolj upoštevalo dejstva, da notarja zaradi javnega pomena njegove funkcije in narave njegovega dela ni mogoče glede usposobljenosti prepoznati zmožnost pogodbenih strank razumeti pomen in posledice sklenjenega pravnega posla enačiti z drugimi osebami, ki so tudi laiki s področja medicine - psihiatrije (sosedi).
Opombe pod 24. členom aneksa št. 3, in ki posega v sklenjene pogodbe med pravdnima strankama, ni mogoče šteti za zavezujočo, saj pomeni kršitev 155. člena Ustave RS. Po tem določilu niti zakoni niti drugi splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj, če ne gre za izredne razmere. Te pa v predmetni zadevi niso podane.
Ker so se sredstva, potrebna za opravljanje storitev tožeče stranke stekala na račun tožene stranke, sklep Vlade RS ne pomeni, da tožena stranka s storitvami izvajalcev (konkretno tožeče stranke) ni neupravičeno obogatena zgolj zato, ker ji sporazum socialnih partnerjev, temelječ na tem sklepu, preprečuje plačilo opravljenega dela. Avtoritarni posegi države na presojo določil o neupravičeni obogatitvi nimajo vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00009945
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3. OZ člen 417, 417/1, 1019, 1019/3, 1022, 1022/2.
spor majhne vrednosti - pogodba o finančnem leasingu - pogodba o odstopu terjatve - poroštvo - solidarno poroštvo - stečaj glavnega dolžnika - prekinitev pravdnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka
Uvedba stečajnega postopka nad glavnim dolžnikom ni razlog za prekinitev pravdnega postopka zoper poroka.
Skladno s tretjim odstavkom 1019. člena OZ ima tožeča stranka pravico zahtevati izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati (solidarno poroštvo). Pritožbene navedbe, naj tožeča stranka počaka, da bo stečajni postopek nad glavnim dolžnikom v pritožbenem postopku razveljavljen in da naj potem terja plačilo od glavnega dolžnika, torej ne morejo omajati sprejete odločitve, ki je pravilno oprta na določbe člena 1019 o solidarnem poroštvu in 417. člen OZ o pogodbenem odstopu terjatve.
Po drugem odstavku 1022. člena OZ zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti. Zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti. Le če bo tožeča stranka hitreje prišla do (vsaj delnega) poplačila v stečajnem postopku zoper glavnega dolžnika, bo pritožnica v morebitnem izvršilnem postopku z ugovorom po izteku roka lahko uveljavljala delno prenehanje terjatve zaradi poplačila. Upnik namreč ne more dobiti poplačanega več, kot znaša njegova terjatev.
začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - dolžnikovo premoženje - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - neznatna dolžnikova škoda - sprememba izvršilnega sredstva
Toženka trdi, da bo z denarjem, ki ga je prejela za poplačilo odstopljenih terjatev, kupila večje stanovanje. Tako se ji z nakupom nepremičnine premoženje ne bo zmanjšalo. Nadomestitev ene oblike premoženja z drugo pa nima negativnega vpliva na upnikovo možnost uveljavljanja terjatve, saj se dolžnikov skupni obseg premoženja ne spreminja. Če dolžnik dolga noče prostovoljno poravnati je treba v vsakem primeru sporožiti izvršilni postopek, ne glede na obliko premoženja. Tudi ni res, da bodo, če začasna odredba ne bo izdana, potrebni novi sodni postopki, saj bo v takem primeru potrebno zgolj drugo sredstvo izvršbe.
Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru glede na vse okoliščine presoditi, ali bi dolžniku nastala le neznatna škoda.
Na podlagi sedmega odstavka 16. člena ZSKZ je bilo izdano Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine. To Navodilo v 5. členu določa, katere nepremičnine se štejejo za pridobljene na neodplačen način. Ker navedeno Navodilo velja za vse nepremičnine, za katere upravljalec ne dokaže, da jih je dobil odplačno oziroma s plačilom več kot 30% takratne vrednosti nepremičnine, kot to določa 9. točka 5. člena Navodila, je dokazno breme za dejstvo načina pridobitve nepremičnine (torej ali je šlo za odplačen ali neodplačen prenos) na tožnici. Ker tožnica tožencu do leta 2014 ni posredovala dokumentacije o načinu pridobitve navedenih nepremičnin, kar v postopku ni bilo sporno, je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je bil toženec ob oddajanju nepremičnin slaboveren.
prepoved vznemirjanja lastninske pravice - odškodnina za premoženjsko škodo - odstranitev dreves - odprava posledic žleda - neobstoj protipravnega ravnanja - enkratno dejanje - nasprotja med razlogi - uporabnina za nepremičnino
Tožnikov opustitveni zahtevek, to je zahtevek za prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja, bi moral torej temeljiti na predpostavkah, da vznemirjanja trajajo določen čas oziroma se ponavljajo, in da obstoji tudi nevarnost nadaljnjega ponavljanja.
ZFPPIPP člen 383, 383/6, 383/6-1,5, 408, 408/2, 408/2-2.
osebni stečaji - prijava in preizkus terjatev - nadaljevanje pravdnega postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - materialna škoda zaradi plačila zdravstvenih storitev
Tožnik je sicer res svojo terjatev priglasil v okviru stečajnega postopka, vendar pa stečajno sodišče po izdaji sklepa iz 1. točke šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP, z dne 29. 3. 2016, s katerim je sklenilo, da se preizkus terjatev ne opravi, ni spremenilo tega sklepa iz razloga po 2. točki šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP, ker so se med stečajnim postopkom izpolnili pogoji za razdelitev, kar bi v skladu s 5. točko šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP narekovalo, da se predmetni pravdni postopek znova prekine.