Čeprav je upnik neposredno že posegel na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet, to ni ovira, da ne bi zaradi poplačila celotne terjatve posegel še na preostalo premoženje dolžnika v izvršbi.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00010162
ZBan-1 člen 66, 66/1, 177, 177/4. ZGD-1-UPB3 člen 263. ZPP-UPB3 člen 315, 315/1.
odškodninska odgovornost članov uprave bank - bančni kredit - skrbnost kreditodajalca - zavarovanje obveznosti - vmesna sodba - nastanek škode
Toženci, ki so komitentu z boniteto C podaljševali rok odplačila kredita (ne le za en, ampak za dvanajst mesecev), hkrati pa od njega niso zahtevali dodatnih zavarovanj, brez dvoma niso ravnali v skladu s pravili poslovne - finančne in bančne stroke (prvi odstavek 66. in četrti odstavek 177. člena Zban-1). Še toliko bolj zato, ker komitent (tako vsaj izhaja iz neprerekanih ugotovitev dokaznega postopka) projekta ni uspel realizirati, njegov ekonomski položaj pa se je slabšal.
Tudi te navedbe so po oceni sodišča druge stopnje preohlapne, da bi bilo moč nanje konkretneje odgovoriti. Sodišče druge stopnje namreč sodbo preizkuša v okviru pritožbenih navedb in mora zato pritožnik točno navesti s katerimi odločitvami sodišča se ne strinja in iz katerih razlogov. Pritožbeno sodišče ne more samo ugibati, kaj ima pritožba v mislih, ko navaja določeno trditev, če tega jasno in razumno ne pove.
dokazi in dokazovanje - prekluzija dejstev in dokazov - uporaba in razlaga pogodbenih določil - zavarovalna pogodba - subrogacija
Iz vsebine tega zapisnika tudi po oceni pritožbenega sodišča ne izhaja nič drugega kot to, da so se stranke dogovorile za poravnavo škode (v višini 144.397,00 EUR brez DDV), ki je nastala na agregatu A3. To pa tudi po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da škoda, ki je nastala na agregatu A2 (ki je predmet konkretnega tožbenega zahtevka), sploh ni bila predmet omenjenega poravnalnega dogovora. Jasna in nedvoumna pogodbena določila se namreč uporabljajo tako, kot se glasijo (prvi odstavek 82. člena OZ).
začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - dolžnikovo premoženje - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - neznatna dolžnikova škoda - sprememba izvršilnega sredstva
Toženka trdi, da bo z denarjem, ki ga je prejela za poplačilo odstopljenih terjatev, kupila večje stanovanje. Tako se ji z nakupom nepremičnine premoženje ne bo zmanjšalo. Nadomestitev ene oblike premoženja z drugo pa nima negativnega vpliva na upnikovo možnost uveljavljanja terjatve, saj se dolžnikov skupni obseg premoženja ne spreminja. Če dolžnik dolga noče prostovoljno poravnati je treba v vsakem primeru sporožiti izvršilni postopek, ne glede na obliko premoženja. Tudi ni res, da bodo, če začasna odredba ne bo izdana, potrebni novi sodni postopki, saj bo v takem primeru potrebno zgolj drugo sredstvo izvršbe.
Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru glede na vse okoliščine presoditi, ali bi dolžniku nastala le neznatna škoda.
Na podlagi sedmega odstavka 16. člena ZSKZ je bilo izdano Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine. To Navodilo v 5. členu določa, katere nepremičnine se štejejo za pridobljene na neodplačen način. Ker navedeno Navodilo velja za vse nepremičnine, za katere upravljalec ne dokaže, da jih je dobil odplačno oziroma s plačilom več kot 30% takratne vrednosti nepremičnine, kot to določa 9. točka 5. člena Navodila, je dokazno breme za dejstvo načina pridobitve nepremičnine (torej ali je šlo za odplačen ali neodplačen prenos) na tožnici. Ker tožnica tožencu do leta 2014 ni posredovala dokumentacije o načinu pridobitve navedenih nepremičnin, kar v postopku ni bilo sporno, je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je bil toženec ob oddajanju nepremičnin slaboveren.
ZDDV-1 člen 63.. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (2007) člen 13.
dokazovanje z izvedencem - konkretiziranost in substanciranost dokaznega predloga - informativni dokaz z izvedencem - odškodnina - davek na dodano vrednost
Pravilno pa pritožba graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki na dosojeno odškodnino priznalo še DDV. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožeča stranka davčni zavezanec, prav tako je davčni zavezanec revizijska hiša, kateri je storitev plačala. S plačilom DDV po izstavljenem računu revizijske hiše, pa tožeča stranka ni bila prikrajšana, saj si je slednjega v skladu s 63. členom Zakona o davku na dodatno vrednost - v nadaljevanju ZDDV-1) odbila in s plačilom slednjega ni oškodovana (načelo nevtralnosti davka), saj je DDV davek, ki pripada državi, ne pa davčnemu zavezancu ali davčnemu plačniku. Nenazadnje pa se od odškodnin davek na dodano vrednost ne obračunava (13. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost). Za navedeni znesek (22% DDV) je sodišče druge stopnje tudi spremenilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (5. alineja 358. člena ZPP) in posledično tudi odločitev o stroških postopka, kot sledi v nadaljevanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00009945
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3. OZ člen 417, 417/1, 1019, 1019/3, 1022, 1022/2.
spor majhne vrednosti - pogodba o finančnem leasingu - pogodba o odstopu terjatve - poroštvo - solidarno poroštvo - stečaj glavnega dolžnika - prekinitev pravdnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka
Uvedba stečajnega postopka nad glavnim dolžnikom ni razlog za prekinitev pravdnega postopka zoper poroka.
Skladno s tretjim odstavkom 1019. člena OZ ima tožeča stranka pravico zahtevati izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati (solidarno poroštvo). Pritožbene navedbe, naj tožeča stranka počaka, da bo stečajni postopek nad glavnim dolžnikom v pritožbenem postopku razveljavljen in da naj potem terja plačilo od glavnega dolžnika, torej ne morejo omajati sprejete odločitve, ki je pravilno oprta na določbe člena 1019 o solidarnem poroštvu in 417. člen OZ o pogodbenem odstopu terjatve.
Po drugem odstavku 1022. člena OZ zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti. Zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti. Le če bo tožeča stranka hitreje prišla do (vsaj delnega) poplačila v stečajnem postopku zoper glavnega dolžnika, bo pritožnica v morebitnem izvršilnem postopku z ugovorom po izteku roka lahko uveljavljala delno prenehanje terjatve zaradi poplačila. Upnik namreč ne more dobiti poplačanega več, kot znaša njegova terjatev.
Tožnica je kot razlog za razvezo pogodbe z vnukinjo navedla dejstvo, da se je ta preselila v G. in pogodbe ni mogla več izvrševati. Tožnica pa je sama trdila, da je bil njun pogodbeni namen (torej njen in njenega moža), da ju prevzemnica oskrbi do smrti, v zameno pa ji izročita hišo. Tožničine trditve o teh dejstvih so po presoji pritožbenega sodišča pravno upoštevne pri presoji ali je bil J. Š. ob sklepanju, oziroma podpisu sporne pogodbe, sposoben razumeti njen pomen in posledice, zato sprejema kot utemeljene pritožbene trditve o preuranjenem zaključku sodišča prve stopnje, da je v času sklenitve sporne pogodbe bil J. Š. z veliko verjetnostjo nesposoben razumeti pomen sklenitve pogodbe in njene posledice.
Sodišče prve stopnje pa pri dokazni oceni izpovedb zaslišanih prič tudi ni dovolj upoštevalo dejstva, da notarja zaradi javnega pomena njegove funkcije in narave njegovega dela ni mogoče glede usposobljenosti prepoznati zmožnost pogodbenih strank razumeti pomen in posledice sklenjenega pravnega posla enačiti z drugimi osebami, ki so tudi laiki s področja medicine - psihiatrije (sosedi).
ZFPPIPP člen 383, 383/6, 383/6-1,5, 408, 408/2, 408/2-2.
osebni stečaji - prijava in preizkus terjatev - nadaljevanje pravdnega postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - materialna škoda zaradi plačila zdravstvenih storitev
Tožnik je sicer res svojo terjatev priglasil v okviru stečajnega postopka, vendar pa stečajno sodišče po izdaji sklepa iz 1. točke šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP, z dne 29. 3. 2016, s katerim je sklenilo, da se preizkus terjatev ne opravi, ni spremenilo tega sklepa iz razloga po 2. točki šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP, ker so se med stečajnim postopkom izpolnili pogoji za razdelitev, kar bi v skladu s 5. točko šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP narekovalo, da se predmetni pravdni postopek znova prekine.
pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov
Vendar pa se je ta nedenarna terjatev na dan začetka stečaja po sili zakona pretvorila v denarno terjatev po tržni vrednosti blaga ob začetku stečaja (253. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Ta terjatev v višini 757.951,04 EUR pa je po svoji vsebini ista denarna terjatev, ki bi nastala s tem, da bi tožeča stranka (ker tožena stranka v spornem obdobju 430.654 kg mesa ohlajenih svinjskih polovic ni zmogla izročiti, kar med strankama ni bilo sporno dejstvo) na račun tožene stranke izdala račun za njeno plačilo.
dokazi in dokazovanje - dokazovanje z izvedencem - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, sodišče praviloma izvede dokaz z izvedencem (243. člen ZPP). Takšno pravno pomembno dejstvo seveda lahko sodišče ugotavlja tudi z drugimi dokazi, denimo z zaslišanjem prič, vendar pa mora imeti ob tem pred očmi, da je izvedenec tisti, ki praviloma sodniku posreduje manjkajoče strokovno znanje in izkušnje, upoštevaje ob tem tudi izvedenčevo neodvisnost in nepristranost (244. in 247. člen ZPP).
prepoved vznemirjanja lastninske pravice - odškodnina za premoženjsko škodo - odstranitev dreves - odprava posledic žleda - neobstoj protipravnega ravnanja - enkratno dejanje - nasprotja med razlogi - uporabnina za nepremičnino
Tožnikov opustitveni zahtevek, to je zahtevek za prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja, bi moral torej temeljiti na predpostavkah, da vznemirjanja trajajo določen čas oziroma se ponavljajo, in da obstoji tudi nevarnost nadaljnjega ponavljanja.
URS člen 23, 23/1.. ZKP-UPB8 člen 39, 39/1-6, 371, 371/2.
dvom v nepristranskost odločanja pristojnega sodišča - pravice obrambe - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga
Pritožbeno sodišče po pregledu in primerjavi izpodbijane sodbe in sodbe opr. št. I K 52442/2013 z dne 25. 9. 2014 ugotavlja, da je večji del obrazložitve izpodbijane sodbe res prepis predhodne sodbe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se večji del obrazložitve sodbe, ki se prekriva s predhodno sodbo, nanaša na povzemanje vsebine materialnih in personalnih dokazov, ki so skupni obema postopkoma. Kar je po prepričanju pritožbenega sodišča bistveno je to, da je sodišče ločeno in s tem tudi na ravni objektivnega videza povsem neobremenjeno preverjalo obtoženčev zagovor ter v zvezi s tem izvajalo dokazni postopek. Predvsem pa se izpodbijana sodba na sebi lasten način opredeli do zagovora obtoženca, do vprašanja njegovega alibija ter poda svojo dokazno oceno glede izvedenih dokazov. Sodišče se je z obtoženčevimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo ter jih ni enostavno prezrlo. Obrazložitev sodbe je v bistvenih delih samostojna in avtonomna ter obtožencu omogoča jasen uvid v razloge za odločitev. S tem je sodišče prve stopnje ustrezno zagotavljalo in ohranjalo svojo nepristranskost.
Lastnik nepremičnin uživa varstvo zaradi čezmernih vplivov, ki na njegovo nepremičnino učinkujejo s tujih nepremičnin. Varstvo mu nudijo stvarnopravni predpisi in ne pravila upravnega prava. Zato z zatrjevanjem, da toženec za posege v svoje nepremičnine ni imel ustreznih upravnih dovoljenj, v tej pravdi ne more uspeti. Dokazati bi moral, da so imisije, ki izvirajo iz nepremičnine toženca, prekomerne in da je zaradi njih tožniku nastala škoda.
Tožnik ni uspel dokazati, da bi toženčevo ravnanje povzročalo hrup, smrad ali skažen izgled okolice preko krajevno običajnih meja. Kmetijska dejavnost v vaškem oziroma podeželskem okolju je krajevno običajna, kar pomeni, da je imisije v takem okolju treba trpeti, četudi so morda lahko moteče. Ker prekomernost zatrjevanih imisij v obravnavanem primeru ni bila ugotovljena, sta pravilno zavrnjena tako zahtevek za negatorno kot za odškodninsko varstvo.
PREBIVALIŠČE - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00010591
ZP-1 člen 11a, 11a/1, 136, 136/1, 136/1-10. ZPPreb člen 23, 23/1, 23/1-1, 23/1-7, 23/2. KZ-1 člen 251, 251/1, 251/3.
prekršek in kaznivo dejanje - postopek o prekršku - tujec - prijava začasnega prebivališča - nastanitveni objekt - ponarejanje listin
Ker zakonski znaki storilcu očitanih prekrškov po drugem odstavku 23. člena ZPPreb v zvezi s 1. oziroma 7. točko prvega odstavka 23. člena ZPPreb niso vsebovani v kaznivem dejanju ponarejanja listin po tretjem in prvem odstavku 251. člena KZ-1, je nepravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek o prekršku zoper storilca po prvem odstavku 11.a člena ZP-1 ne vodi in se mu tudi ne izrekajo sankcije.
Storilčevi zagovorniki pritožbi ne prilagajo dokazil za navedbe, da je storilec zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 1415/2016 z dne 29. 12. 2017 vložil napoved pritožbe. Pritožbeno sodišče pa po vpogledu v navedeni spis okrajnega sodišča ugotavlja, da storilec po osebnem prejemu prepisa izreka sodbe ni vložil napovedi pritožbe in je na sodbi klavzula pravnomočnosti, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje v sklepu o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, da je sodba postala pravnomočna.