plačilo razlike plače - napredovanje - javni uslužbenec
Po prvem odstavku 7. člena ZUPPJS15, ne glede na določbe 16. in 17. člena ZSPJS (ki se nanašajo na napredovanje) in na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter določbe drugih predpisov in splošnih aktov, javni uslužbenci, ki napredujejo v višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv v letu 2016, pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom šele s 1. decembrom 2016. Zato tožniku razliko v plači ni možno priznati že od 1. 4. 2016, ko je izpolnil pogoje za napredovanje, ampak šele od 1. 12. 2016.
vznemirjanje lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja - odtekanje meteornih voda s sosednje nepremičnine - odvodnjavanje fekalnih in meteornih voda - odvajanje padavinskih in fekalnih voda - obremenitev nepremičnine - služnostna pravica - priposestvovanje služnostne pravice - tek priposestvovalne dobe - dobra vera pridobitelja - obremenitev lastninske pravice s služnostjo
Če je pridobitelj služeče nepremičnine v dobri veri, da nepremičnina ni obremenjena s služnostjo, nevknjižena služnost preneha. Lastnik gospodujoče nepremičnine zato ne more uspeti z ugovorom priposestvovane služnosti. Za presojo, ali je zahtevek v delu, v katerem se nanaša na prepoved poseganja v parcelo 2 z odvodnjavanjem meteornih in hudourniških voda, utemeljeljen, je torej pomembno, ali je bil tožnik ob pridobitvi parcele v dobri veri, da ni bila obremenjena s služnostjo.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Tožba je bila vložena po izteku zakonsko določenega 30-dnevnega roka, torej prepozno. Zato jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - obveščanje delodajalca
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana tožniku tudi po četrti alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in da je tožnik izostal z dela pri toženi stranki več kot 5 dni zaporedoma, da se tožnik na delo k toženi stranki ni vrnil, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestil tožene stranke, čeprav ti to moral in mogel storiti, ni odločilnega pomena dejstvo, da tožnik na delo k toženi stranki v spornem obdobju ni prišel iz upravičenih razlogov. S tem, ko je toženi stranki predložil potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela zaradi bolezni, iz katerega je izhajala upravičena zadržanost od dela le za 31. 1. 2017, ni izpolnil svoje obveznosti obveščanja o razlogih za svojo odsotnost tudi za obdobje od 1. 2. 2017 dalje. Zato je bil za podajo izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpolnjen zakonski razlog iz četrte alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
zahtevek za izročitev stvari - lastništvo motornega vozila - odtujitev stvari med pravdo - odtujitev stvari, o kateri teče pravda - sprememba tožbenega zahtevka - zahtevek za plačilo odškodnine - vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - stvarna pristojnost okrožnega sodišča
Vsako sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost.
Spremenjeni tožbeni zahtevek v predmetni zadevi ne izpolnjuje nobenega od izpostavljenih meril za določitev pristojnosti okrajnega sodišča. Ker vrednost spornega predmeta presega 20.000 EUR, je za sojenje v tej zadevi pristojno okrožno sodišče
ZPP člen 77, 77/1, 77/2. ZFPPIPP člen 386, 386/1, 245, 245/2.
poslovna sposobnost stranke - osebni stečaj
Ker je v primeru omejene poslovne sposobnosti stečajni dolžnik pravdno sposoben le v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP), je od odgovora na vprašanje, ali je predmet spora premoženje, ki spada v stečajno maso, odvisno, ali lahko stečajni dolžnik pravdna dejanja opravlja samostojno. Ker že iz trditev v predlogu za izdajo plačilnega naloga izhaja, da gre pri predmetni terjatvi za stroške stečajnega postopka (vpogled v l. št. 1 in 2 spisa), je v konkretni fazi postopka možen le zaključek, da terjatev, v zvezi s katero je predlagana izdaja plačilnega naloga, lahko vpliva na obseg stečajne mase.
ZPP člen 245, 245/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39, 45, 45/1, 45/2, 45/3, 51, 51/1, 51/1-2.
izvedensko mnenje - izvedenec - strokovna institucija kot izvedenec - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - nagrada strokovni instituciji za izvedensko delo - nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja - nagrada za pisno izdelano mnenje - materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom - višina materialnih stroškov
V primeru, ko je izvedenstvo zaupano strokovni instituciji, je do priznanja nagrade in stroškov za izdelavo izvedenskega mnenja upravičena institucija in ne strokovnjak iz te institucije, ki mu je bila s strani predstojnika institucije dodeljena oprava izvedenskega dela.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe - rop - rok za podajo odpovedi
Zaključek sodišča prve stopnje, da je izpodbijana izredna odpoved nezakonita, ker je glede vseh očitanih kršitev podana po poteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1, je nepravilen. Kot to izhaja iz doslej znanih podatkov v spisu, se je direktor tožene stranke o vseh okoliščinah primera glede kršitve, ki se nanaša na vpletenost tožeče stranke v rop poslovalnice, seznanil šele 30. 6. 2015, ko je imel s tožečo stranko daljši razgovor v hotelu, oziroma po prejemu pisnih izjav delavk. Ker je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je bila izredna odpoved tudi v zvezi s kršitvijo iz 3. točke prepozna, ni ugotavljalo dejanskega stanja glede te kršitve, ki se nanaša na vpletenost tožeče stranke v rop poslovalnice tožene stranke dne 13. 4. 2015.
URS člen 56, 56/1. OZ člen 3, 5, 5/1, 6, 6/1. ZIZ člen 17, 17/1, 21, 21/1, 40, 40/1, 40/1-3.
neprimeren izvršilni naslov - nedenarna obveznost, določena v sodni poravnavi - čas izpolnitve obveznosti
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da je zaradi časovne nejasnosti izpolnitve nedenarne obveznosti celoten izvršilni naslov neprimeren za izvršbo (prvi odstavek 21. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Časovno mora biti terjatev določljiva, kar pomeni, da morajo iz izvršilnega naslova izhajati vsi elementi za določitev časa izpolnitve.
Na upniku je bilo trditveno breme glede okoliščin, ki konkretizirano opredeljujejo časovno komponento izpolnitve nedenarne obveznosti iz izvršilnega naslova (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ), sodišče prve stopnje pa bi moralo v okviru materialnega procesnega vodstva pozvati upnika, da morebitne pomanjkljive navedbe dopolni (smiselno 286.a člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
spor o obsegu zapuščine - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - zemljiškoknjižno stanje
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je postopek prekinilo in pritožnico napotilo na pravdo. S tem je namreč pritožnici omogočilo, da uveljavi svoj zahtevek za izločitev spornega premoženja iz zapuščine. Pritožnica potemtakem neupravičeno (celo v svojo škodo) nasprotuje izpodbijanemu sklepu, ki je pravilen in zakonit. Sodišče prve stopnje je pri napotitvi pritožnice na pravdo pravilno upoštevalo sedanje zemljiškoknjižno stanje (prvi odstavek 213. člena ZD).
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00009504
ZIZ člen 273. SPZ člen 67, 67/5, 72. ZZZDR člen 52, 59.
začasno zavarovanje zahtevka - začasna odredba - ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - namen zavarovanja terjatve - upravljanje skupne stvari - upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem zakoncev - oddaja nepremičnine v najem - nedenarna terjatev upnika - sredstvo zavarovanja
Zavarovanja tožbenega zahtevka na ugotovitev obsega skupnega premoženja ni mogoče doseči s prepovedjo oddajanja nepremičnin v najem.
Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih (2006) člen 9.. ZPSDP člen 4.. ZDR-1 člen 130.
službena pot - povrnitev stroškov - sprememba cene - kilometrina - sprememba prebivališča - stroški za prihod na delo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil toženec (delavec) tožeči stranki dolžan javiti vsako spremembo, ki vpliva na izplačilo povračila stroškov prevoza na delo in z dela.
Pritožba utemeljeno opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali je tožnik po nasprotni tožbi poti na vtoževanih relacijah dejansko opravil s svojim vozilom in ali so bile upravičene. Če so bile službene poti opravljene z njegovim vozilom in hkrati upravičene, tožniku po nasprotni tožbi skladno s 4. členom Zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov pripada plačilo kilometrine.
Za tožnika je glede koriščenja letnega dopusta veljal prvi odstavek 20. člena ZNOMCMO, ki poudarja izrabo letnega dopusta, upoštevajoč delovne potrebe misije in navodila vodstva misije. Operativno določilo, ki se šteje kot navodilo misije o načinu koriščenja dopusta, je tožniku po vsakem dopolnjenem mesecu dela na misiji dovoljevalo zgolj koriščenje, ne pa posebno priznanje dodatnih dni letnega dopusta. Niti iz SOP (Standardni operativni postopki o organizaciji delovnega časa) ne iz kakšnega drugega predpisa ne izhaja podlaga za odmero dodatnega letnega dopusta, poleg tistega, odmerjenega po nacionalni zakonodaji.
Odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič, s tem pa ovrže pravno domnevo, da dediščino sprejema. Izjava je nepreklicna, zato je kasneje ni mogoče enostransko spremeniti. Lahko se izpodbija, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti, vendar ne v zapuščinskem postopku. Dedna izjava tudi ne more biti delna, temveč se mora nanašati na celoten dedni delež.
Vložena pritožba je bila v celoti fotokopirana, vključno s podpisom stranke. Ker tako ni bila podpisana, jo je sodišče pravilno zavrglo. V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe glede vračanja nepopolnih vlog v dopolnitev, na kar je bila tožnica v pravnem pouku poučena, kakor je bila poučena tudi o obveznih sestavinah pritožbe.
Razlogi si v precejšnji meri nasprotujejo tedaj, ko je v posledici onemogočena seznanitev z vsebino sodne odločbe in/ali, ko je za to onemogočen njen dejanski ali pravni preizkus.
delna pokojnina - višina - prispevki za socialno varnost - samostojni podjetnik - samozaposlena oseba
Pokojninska doba, plača ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Te podatke zagotavljajo pravne in fizične osebe, ki so kot dajalke ali dajalci podatkov in zavezanke ali zavezanci za vložitev prijav podatkov o zavarovanju, opredeljeni v predpisih, ki urejajo matično evidenco (140. člen ZPIZ-2). Samozaposlene osebe so zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca iz 15. člena ZPIZ-2, kakor zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca.
V postopku zavarovanja je vsebinski kriterij za določitev preživnine otrokovo nujno preživljanje, ne pa njegov ustrezen življenjski standard. Začasna preživnina je namenjena zgolj kritju otrokovih eksistenčnih potreb.
ZDR-1 člen 33, 34, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da očitana kršitev delovnih obveznosti po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 (neupravičen izostanek z dela) ni tako huda in resna, da bi onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja med pravdnima strankama. Isto pa velja za drugo očitano kršitev po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 (neobveščanje delodajalca o razlogu odsotnosti z dela), ki je prav tako podana, čeprav je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da ni. Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti namreč izpolnjen tudi drugi pogoj, naveden v prvem odstavku 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
stvarna služnost hoje in vožnje - parkiranje - prestavitev služnostne poti - javno dobro - obzirno izvrševanje služnosti - trditveno in dokazno breme - izvedenec - informativen dokaz
Čeprav SPZ posebej ne ureja sodnega varstva, ki bi zagotavljalo spremembo načina izvrševanja služnostne pravice, da bi ta manj obremenjevala služečo stvar, sodna praksa dopušča zahtevo lastnika služečega zemljišča po prestavitvi oziroma utesnitvi lokacije izvrševanja služnosti. Odločilno je, da se s tem bistveno ne spremenijo pogoji izvrševanja služnosti ter da na novo definirana služnost v celoti ustreza svojemu namenu.
Bistvo zahtevka na prestavitev stvarne služnosti je, da vsakokratnemu lastniku gospodujočega zemljišča ne oporeka potrebe po nadaljnji uporabi služnostne pravice, temveč izhaja iz okoliščine, da obstoji druga, v tožbenem zahtevku konkretizirana, možnost izvrševanja stvarne služnosti, ki je enakovredna obstoječi, bodisi po istih ali drugih zemljiščih istega lastnika, ali ob njegovi privolitvi tudi po zemljiščih tretjega lastnika. Sodišče mora torej presoditi, ali ob upoštevanju načela obzirnega izvrševanja stvarne služnosti ponujena nova možnost izvrševanja predstavlja za gospodujoče zemljišče enakovreden način uporabe služečih zemljišč glede na interese lastnika gospodujočega zemljišča.