ZUP člen 260, 260, 260/1, 260/1-1, 261, 261/1.. ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-2, 65/2, 118, 118/7.
brezposelnost - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - obnova predsodnega upravnega postopka
V 118. členu ZUTD je sicer določen postopek uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, vendar kot specialni predpis ZUTD vsebuje le nekatere postopkovne določbe, zato je potrebno na podlagi 1. odstavka 1. člena ZUP subsidiarno uporabiti določbe ZUP. Že ZUTD v 7. odstavku 118. člena eksplicitno določa, da organ odpravi odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila v primeru, ko gre za odločanje po uradni dolžnosti. ZUP pa v zvezi s pravnomočnimi odločbami predvideva izredna pravna sredstva, na podlagi katerih je dopustno poseči v tako odločbo. Seveda le pod pogoji in na način, ki ga določa zakona. Zaradi pravne varnosti je že v izreku potrebno odločiti o prejšnji odločbi, torej ali se le-ta odpravi, spremeni ali razveljavi.
Po stališču pritožbenega sodišča zakonski pogoji za obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 17. 2. 2015, po uradni dolžnosti niso izpolnjeni in sta izpodbijana posamična upravna akta že iz tega razloga nezakonita. V obravnavanem primeru namreč za izdajo odločbe v obnovi postopka ni izpolnjen pogoj, da organ, ki je vodil postopek izdaje odločbe z dne 17. 2. 2015 brez svoje krivde ni vedel za obravnavano dejstvo oziroma ni mogel pridobiti obravnavanega dokaza, ni izpolnjen.
ZPP člen 13, 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 206/1-1. ZD člen 12, 163.
predhodno vprašanje - dedovanje kot predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - prekinitev zapuščinskega postopka - smrt stranke med postopkom - smrt dediča pred koncem zapuščinskega postopka - smrt dediča po uvedbi dedovanja in pred izdajo sklepa o dedovanju - dedna transimisija
Gre za predhodno vprašanje, kdo so dedičevi dediči.
Ali bo sodišče samo reševalo predhodno vprašanje ali ne, je predmet presoje sodišča. Praksa je glede tega različna, saj prekinitev postopka ni obligatorna. Odločitev o prekinitvi postopka je odvisna od okoliščin vsakokratnega primera. Prekinitev enega zapuščinskega postopka je lahko smotrna, če sta ista dediča v nenehnih sporih, medtem ko drugi zapuščinski postopek teče in v času odločanja o prekinitvi tega postopka še ni gotovo, kako se bo zaključil.
Po pravilni presoji sodišča prve stopnje so stroški prisilnega privoda nastali po krivdi obdolženca, ki ni dvignil sodnega pisanja, o katerem je bil pravilno obveščen, vsled česar je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da se vročitvi sodnih pisanj izmika ter odredilo prisilni privod obdolženca zaradi njihove vročitve obdolžencu. Premoženjsko stanje obdolženca namreč ni razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče obdolženca oprostiti plačila teh stroškov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje glede druge očitane kršitve (malomarno opravljanje dela pri izvedbi delavnice za otroke v muzeju) v odpovedi pogodbe o zaposlitvi zmotno zaključilo, da tožnici ni mogoče očitati malomarnega ravnanja. Bistveno je, da je bila tožnici dokazana zamuda pri izpolnjevanju delovne obveznosti. Tožena stranka je tožnici očitala kršitev določbe prvega odstavka 33. člena ZDR-1, po kateri mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu. Iz izpovedi priče izhaja, da tožnica o zamudi pri izvedbi delavnice ni obvestila nikogar, pri čemer mora v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZDR-1 delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti.
vzpostavitev etažne lastnine - lastninjenje premoženja sindikatov - pravica uporabe družbene lastnine - lastninjenje družbene lastnine - pravni temelj za pridobitev lastniške posesti - pridobitev lastninske pravice na originaren način - zavezovalen in razpolagalen pravni posel - delitev premoženja - ugotovitvena odločba - garaža
Zaradi originarnega načina pridobitve lastninske pravice je pritožbeno navajanje, da bi morali predlagatelji predložiti ustrezne listine, iz katerih bi izhajalo, da je bil za to garažno enoto sklenjen ustrezen zavezovalen in razpolagalen posel, brezpredmetno.
Odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič, s tem pa ovrže pravno domnevo, da dediščino sprejema. Izjava je nepreklicna, zato je kasneje ni mogoče enostransko spremeniti. Lahko se izpodbija, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti, vendar ne v zapuščinskem postopku. Dedna izjava tudi ne more biti delna, temveč se mora nanašati na celoten dedni delež.
ZFPPIPP člen 420, 420/1, 420/2. ZGD-1 člen 402, 402/1, 402/1-3, 404, 404/3.
postopek prisilne likvidacije - prenehanje družbe - razlogi za prenehanje - predlog za začetek postopka prisilne likvidacije - začetek postopka po uradni dolžnosti - nedelujoče poslovodstvo
Sodišče lahko začne postopek prisilne likvidacije le na predlog ali po uradni dolžnosti, ne more pa ga začeti „na predlog po uradni dolžnosti“. V odvisnosti od tega, ali postopek začne na predlog ali po uradni dolžnosti, presoja tudi pogoje za začetek postopka prisilne likvidacije.
V primeru iz tretje alineje prvega odstavka 402. člena ZGD-1, torej če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev, se tako na podlagi tretjega odstavka 404. člena ZGD-1 lahko začne postopek prisilne likvidacije le na predlog upnika ali delničarjev, ki predstavljajo vsaj eno desetino osnovnega kapitala, ne pa tudi po uradni dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00009818
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 215, 285. SPZ člen 220, 213, 213/1, 222, 222/1, 223, 223/1. ZOdvT člen 14, 19.
stvarna služnost poti - prenehanje stvarne služnosti - primarni tožbeni zahtevek - prenehanje služnosti na podlagi zakona - osvoboditev služnosti - podredni tožbeni zahtevki - prenehanje služnosti na podlagi odločbe - bistveno spremenjene okoliščine - nekoristnost služnosti - neizvrševanje služnosti - trditveno in dokazno breme - pravočasne trditve - prepozne trditve - neprerekana dejstva - pravilo o dokaznem bremenu - materialno procesno vodstvo - informativni dokaz - obseg izvrševanja služnosti - odmera odvetniških stroškov - nagrada za ponovljen postopek
Za prenehanje služnosti na podlagi 222. člena SPZ ni odločilno, ali je bila tožena stranka leta 2005, ko je kupila gospodujočo nepremičnino, dobroverna, saj njen subjektiven odnos nima pravno relevantnega vpliva.
Izvrševanje služnosti poti je prvi objektivni zunanji znak za presojo njene koristnosti, vendar neizvrševanje služnosti poti v določenem obdobju nujno ne pomeni, da služnost sploh ni (več) koristna. Služnost poti za gospodujočo nepremičnino je še vedno koristna.
V obravnavani zadevi ne gre za ponovljen postopek, saj odločitve o podrednem zahtevku doslej še ni bilo in gre zgolj za nadaljevanje istega postopka glede podrednega zahtevka, o katerem prej še ni bilo meritorno odločeno. Odvetniku pripada ena sama nagrada za postopek tudi za ponovljen postopek, kar velja tudi za materialne stroške.
denarna kazen za pričo - pravilna vročitev sodnih pisanj - vabilo na narok za glavno obravnavo - neopravičen izostanek z naroka
Okoliščina, da se je priča dogovorila za sestanek v tujini, pri čemer ta ni bil neodložljiv, ni razlog, ki bi ga sodišče štelo za opravičeno odsotnost priče z glavne obravnave, o kateri je bila priča pravilno in pravočasno obveščena ter tudi poučena o posledicah, če se glavne obravnave ne udeleži in svoje odsotnosti ne opraviči z opravičljivim razlogom. Sicer pa pritožnik tudi ni predložil prav nobenega dokazila, s katerim bi podkrepil svoja pritožbena izvajanja v zvezi z navedenim. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pritožnik neupravičeno izostal z glavne obravnave, na katero je bil v redu povabljen, ter mu na podlagi tretjega odstavka 309. člena ZKP pravilno izreklo denarno kazen, določeno v prvem odstavku 78. člena istega zakona.
ZDR-1 člen 33, 34, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da očitana kršitev delovnih obveznosti po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 (neupravičen izostanek z dela) ni tako huda in resna, da bi onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja med pravdnima strankama. Isto pa velja za drugo očitano kršitev po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 (neobveščanje delodajalca o razlogu odsotnosti z dela), ki je prav tako podana, čeprav je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da ni. Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti namreč izpolnjen tudi drugi pogoj, naveden v prvem odstavku 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
stvarna služnost hoje in vožnje - parkiranje - prestavitev služnostne poti - javno dobro - obzirno izvrševanje služnosti - trditveno in dokazno breme - izvedenec - informativen dokaz
Čeprav SPZ posebej ne ureja sodnega varstva, ki bi zagotavljalo spremembo načina izvrševanja služnostne pravice, da bi ta manj obremenjevala služečo stvar, sodna praksa dopušča zahtevo lastnika služečega zemljišča po prestavitvi oziroma utesnitvi lokacije izvrševanja služnosti. Odločilno je, da se s tem bistveno ne spremenijo pogoji izvrševanja služnosti ter da na novo definirana služnost v celoti ustreza svojemu namenu.
Bistvo zahtevka na prestavitev stvarne služnosti je, da vsakokratnemu lastniku gospodujočega zemljišča ne oporeka potrebe po nadaljnji uporabi služnostne pravice, temveč izhaja iz okoliščine, da obstoji druga, v tožbenem zahtevku konkretizirana, možnost izvrševanja stvarne služnosti, ki je enakovredna obstoječi, bodisi po istih ali drugih zemljiščih istega lastnika, ali ob njegovi privolitvi tudi po zemljiščih tretjega lastnika. Sodišče mora torej presoditi, ali ob upoštevanju načela obzirnega izvrševanja stvarne služnosti ponujena nova možnost izvrševanja predstavlja za gospodujoče zemljišče enakovreden način uporabe služečih zemljišč glede na interese lastnika gospodujočega zemljišča.
Vložena pritožba je bila v celoti fotokopirana, vključno s podpisom stranke. Ker tako ni bila podpisana, jo je sodišče pravilno zavrglo. V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe glede vračanja nepopolnih vlog v dopolnitev, na kar je bila tožnica v pravnem pouku poučena, kakor je bila poučena tudi o obveznih sestavinah pritožbe.
izredna denarna socialna pomoč - namenska poraba sredstev - dokazila
Tožnik, na katerem je dokazno breme, da bi dokazal, da je CSD pravočasno obvestil o namenski porabi dodeljene izredne denarne socialne pomoči, tega ni uspel dokazati. V takem primeru, ko namenska poraba predhodno dodeljene izredne denarne socialne pomoči ni bila dokazana v roku 45 dni po njenem prejetju, tožnik ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči, razen v primeru vložitve nove vloge za izredno denarno socialno pomoč zaradi naravne nesreče ali višje sile. V danem primeru za tak primer ne gre.
Za tožnika je glede koriščenja letnega dopusta veljal prvi odstavek 20. člena ZNOMCMO, ki poudarja izrabo letnega dopusta, upoštevajoč delovne potrebe misije in navodila vodstva misije. Operativno določilo, ki se šteje kot navodilo misije o načinu koriščenja dopusta, je tožniku po vsakem dopolnjenem mesecu dela na misiji dovoljevalo zgolj koriščenje, ne pa posebno priznanje dodatnih dni letnega dopusta. Niti iz SOP (Standardni operativni postopki o organizaciji delovnega časa) ne iz kakšnega drugega predpisa ne izhaja podlaga za odmero dodatnega letnega dopusta, poleg tistega, odmerjenega po nacionalni zakonodaji.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zastaranje - ugovor zastaranja - zaključek zdravljenja - vzročna zveza - izvedensko mnenje - posttravmatska stresna motnja
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da z odlašanjem z operacijo tožnik ne more odložiti pričetka teka zastaralnega roka. Zgolj dejstvo, da je bil kirurški poseg na ustnici, ki je bil potreben zaradi poškodbe, ki jo je tožnik utrpel v obravnavanem škodnem dogodku, izveden 21. 3. 2012, ne zadostuje za zaključek, da je bilo zdravljenje končano šele tedaj. Ni nepomembno, da je bila operacija svetovana tožniku že januarja 2010. Dejstvo, da je šel po napotnico zanjo več kot leto in pol kasneje, ne daje podlage za sklep, da zdravljenje poškodb, za katere odgovarja toženkin zavarovanec, ni bilo končano v februarju 2010. Izvedenčevo mnenje o zaključku zdravljenja je bilo podano z vidika stroke, v pristojnosti sodišča pa je pravno ovrednotenje njegovega mnenja.
nadurno delo - plačilo razlike plače - mobilni delavci - voznik tovornjaka - delovni čas
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo mogoče vplivati na pravilni zapis tahografa tudi z uporabo magneta. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, ki temelji na mnenju izvedenca in izpovedi tožeče stranke, da tahograf prikazuje zgolj pravilni čas vožnje, ne pa tudi ostalega dela, ki se po Uredbi oziroma ZDCOPMD šteje v delovni čas. Pravilen je tudi zaključek sodišča, da je poleg vožnje tožeča stranka opravljala tudi drugo delo in sicer razkladanje, nakladanje in administrativna dela.
ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-7, 65/2, 118, 118/7.. ZUP člen 1, 1/1.
brezposelnost - denarno nadomestilo
V 118. členu ZUTD je sicer določen postopek uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, vendar kot specialni predpis ZUTD vsebuje le nekatere postopkovne določbe, zato je potrebno na podlagi 1. odstavka 1. člena ZUP subsidiarno uporabiti določbe ZUP. Že ZUTD v 7. odstavku 118. člena eksplicitno določa, da organ odpravi odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila v primeru, ko gre za odločanje po uradni dolžnosti. ZUP pa v zvezi s pravnomočnimi odločbami predvideva izredna pravna sredstva, na podlagi katerih je dopustno poseči v tako odločbo. Seveda le pod pogoji in na način, ki ga določa zakon. Zaradi pravne varnosti je že v izreku potrebno odločiti o prejšnji odločbi, torej ali se le-ta odpravi, spremeni ali razveljavi.
Izvedenci so ocenili, da pri tožnici niso izčrpani vsi ukrepi zdravljenja oziroma rehabilitacije, in da jo je potrebno vključiti v predlagani interdisciplinarni tim za fibromialgijo, prav tako pa ustrezno psihoterapevtsko obravnavo in jo šele na to ponovno oceniti na invalidski komisiji, kolikor bo to potrebno. Posebej je izvedenec pojasnil, da mora po doktrini ocenjevanja vsak tak bolnik biti ocenjen v predlaganem interdisciplinarnem timu. Ker tožnica v interdisciplinarnem timu doslej še ni bila obravnavana, takšne doktrine ocenjevanja ni mogoče obiti, dodatno, ker je ugotovljeno, da tožnica tudi ni bila doslej deležna ustrezne psihoterapevtske obravnave. Ker bo šele po takšni detajlni obravnavi tožnice, pri njej oceniti, ali je pri njej prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, ali pa je še podana preostala delovna zmožnost, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
spor o obsegu zapuščine - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - zemljiškoknjižno stanje
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je postopek prekinilo in pritožnico napotilo na pravdo. S tem je namreč pritožnici omogočilo, da uveljavi svoj zahtevek za izločitev spornega premoženja iz zapuščine. Pritožnica potemtakem neupravičeno (celo v svojo škodo) nasprotuje izpodbijanemu sklepu, ki je pravilen in zakonit. Sodišče prve stopnje je pri napotitvi pritožnice na pravdo pravilno upoštevalo sedanje zemljiškoknjižno stanje (prvi odstavek 213. člena ZD).
CESTE IN CESTNI PROMET - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00009770
URS člen 26. OZ člen 10, 131, 131/1. ZCes-1 člen 3, 3/1, 3/2, 39, 39/1, 126. ZGO-1 člen 54, 54/4, 56, 56/1, 66, 66/1. ZUreP-1 člen 80, 80/3.
odškodninska odgovornost občine - protipravno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja - dolžna skrbnost občine - profesionalna skrbnost - vzročna zveza - pravno relevantna vzročna zveza - naravna vzročnost - kategorizacija cest - kategorizacija občinskih cest - javna cesta na zasebnem zemljišču - pravica dostopa do nepremičnine
Preden kdo komu dolguje kakšno (četudi "profesionalno") skrbnost, mora med njima obstajati obligacijsko razmerje. Za to zadevo zato ni pravno odločilna toženkina skrbnost sama po sebi in nasploh, ampak je bistveno, ali je toženka ravno tožnici dolgovala skrbnost določene vsebine.
Tožnica kot investitorka je z odločitvijo za nakup in gradnjo hiše sama prevzela tveganje, da si bo morala urediti pravico do dostopa, ker je le-ta potekal preko nepremičnine v zasebni lasti, če občina pred tem zemljišč ne bo odkupila (ne glede na predhodno kategorizacijo).