Določba 174. člena ZD v prvem odstavku določa, da vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka. Ta določba, niti kakšne druge določbe ZD, vključno s tistimi, v katerih je urejena kaduciteta, ne določajo, da bi v zapuščinskih postopkih, ko gre za ediktalni postopek po 9. členu ZD, Republika Slovenija bila oproščena plačila sodnih stroškov. Pritožbeni očitki, da kaducitetna upravičenka ni dolžna nositi stroškov oklica, ker je sodišče prve stopnje le tega dolžno objaviti po uradni dolžnosti, niso utemeljeni. Pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da se oklic ne objavi na predlog stranke temveč po uradni dolžnosti, lahko namreč vpliva le na to, kdo je dolžan za stroške oklica založiti predujem, na pa tudi, kdo jih je dolžan nositi v končni posledici.
Po ustaljeni sodni praksi, pripadniku Slovenske vojske na misiji v tujini, ki vsaj en dan v tednu ni v celoti prost vseh svojih obveznosti, pripada odškodnina za neizrabljeni tedenski počitek.
Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih (2006) člen 9.. ZPSDP člen 4.. ZDR-1 člen 130.
službena pot - povrnitev stroškov - sprememba cene - kilometrina - sprememba prebivališča - stroški za prihod na delo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil toženec (delavec) tožeči stranki dolžan javiti vsako spremembo, ki vpliva na izplačilo povračila stroškov prevoza na delo in z dela.
Pritožba utemeljeno opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali je tožnik po nasprotni tožbi poti na vtoževanih relacijah dejansko opravil s svojim vozilom in ali so bile upravičene. Če so bile službene poti opravljene z njegovim vozilom in hkrati upravičene, tožniku po nasprotni tožbi skladno s 4. členom Zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov pripada plačilo kilometrine.
delna pokojnina - višina - prispevki za socialno varnost - samostojni podjetnik - samozaposlena oseba
Pokojninska doba, plača ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Te podatke zagotavljajo pravne in fizične osebe, ki so kot dajalke ali dajalci podatkov in zavezanke ali zavezanci za vložitev prijav podatkov o zavarovanju, opredeljeni v predpisih, ki urejajo matično evidenco (140. člen ZPIZ-2). Samozaposlene osebe so zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca iz 15. člena ZPIZ-2, kakor zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca.
nadurno delo - plačilo razlike plače - mobilni delavci - voznik tovornjaka - delovni čas
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo mogoče vplivati na pravilni zapis tahografa tudi z uporabo magneta. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, ki temelji na mnenju izvedenca in izpovedi tožeče stranke, da tahograf prikazuje zgolj pravilni čas vožnje, ne pa tudi ostalega dela, ki se po Uredbi oziroma ZDCOPMD šteje v delovni čas. Pravilen je tudi zaključek sodišča, da je poleg vožnje tožeča stranka opravljala tudi drugo delo in sicer razkladanje, nakladanje in administrativna dela.
plačilo razlike plače - napredovanje - javni uslužbenec
Po prvem odstavku 7. člena ZUPPJS15, ne glede na določbe 16. in 17. člena ZSPJS (ki se nanašajo na napredovanje) in na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter določbe drugih predpisov in splošnih aktov, javni uslužbenci, ki napredujejo v višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv v letu 2016, pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom šele s 1. decembrom 2016. Zato tožniku razliko v plači ni možno priznati že od 1. 4. 2016, ko je izpolnil pogoje za napredovanje, ampak šele od 1. 12. 2016.
vznemirjanje lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja - odtekanje meteornih voda s sosednje nepremičnine - odvodnjavanje fekalnih in meteornih voda - odvajanje padavinskih in fekalnih voda - obremenitev nepremičnine - služnostna pravica - priposestvovanje služnostne pravice - tek priposestvovalne dobe - dobra vera pridobitelja - obremenitev lastninske pravice s služnostjo
Če je pridobitelj služeče nepremičnine v dobri veri, da nepremičnina ni obremenjena s služnostjo, nevknjižena služnost preneha. Lastnik gospodujoče nepremičnine zato ne more uspeti z ugovorom priposestvovane služnosti. Za presojo, ali je zahtevek v delu, v katerem se nanaša na prepoved poseganja v parcelo 2 z odvodnjavanjem meteornih in hudourniških voda, utemeljeljen, je torej pomembno, ali je bil tožnik ob pridobitvi parcele v dobri veri, da ni bila obremenjena s služnostjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009878
ZPP člen 188, 188/2.
umik tožbe - delni umik - pobotni ugovor - zamuda - trditveno in dokazno breme - dokončanje del - prekoračitev roka - (ne)zakrivljena zamuda
Če je tožeča stranka parket (brez svoje krivde) prejela šele 2. 10. 2015, tožena stranka pa ni navedla (npr.), da bi ta moral biti pravilno položen do 12. 10. 2015, tožnici logično ni mogoče očitati, da je odgovorna za zamudo roka za dokončanje del, ker je delala še po 12. 10. 2015. Logično je namreč, da je za položitev 300 m² potrebno določeno časovno obdobje. Ker tega tožena stranka ni opredelila in navedla, koliko časa realno bi za to tožeča stranka potrebovala in za koliko dni je ta rok prekoračila, tožnici tudi ne more naprtiti plačila škode, ki jo je utrpela zaradi neodplačne oprave dodatnih del iz razloga zamude.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00010488
ZOR člen 188, 195, 385, 385/2. ZPP člen 7, 286, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14.
povrnitev premoženjske škode - medicinska napaka - enoletni otrok - katastrofalna škoda - poslovna nesposobnost - zastaranje - zadržanje zastaranja - invalidnost - izguba zaslužka - renta - pravni standard normalnega teka stvari - bodoča škoda - podlaga za izračun rente - izobrazba - opravljanje poklica - invalidnina - trditvena in dokazna podlaga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožba je vložena pravočasno, ker tožnica ob nastopu polnoletnosti ni bila poslovno sposobna in ji je bila postavljena skrbnica. Zastaranje ne more nastopiti, preden ne potečeta dve leti, od kar je poslovno nesposobna oseba dobila skrbnika.
O povrnitvi bodoče škode se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari. Posebnost obravnavanega primera je v tem, da je do škodnega dogodka, zaradi katerega je tožnica postala 100 % invalidka prišlo, ko je bila stara komaj dvajset mesecev, med postopkom pa je postala polnoletna. Iz obdobja pred škodnim dogodkom zato ni okoliščin, ki bi lahko nudile podlago za hipotetično sklepanje, kakšno izobrazbo bi tožnica pridobila po normalnem teku stvari in kakšen poklic bi opravljala.
Ob upoštevanju ponujene trditvene in dokazne podlage strank, na katero je sodišče vezano, sodba utemeljeno kot merilo za ugotovitev hipotetične višine zaslužka, ki bi ga tožnica prejemala, sledi predlogu tožnice in upošteva povprečno mesečno neto plačo v RS. Po ugotovitvi sodbe bi tožnica, če ne bi prišlo v Sloveniji do škodnega dogodka, živela s svojo mamo in pridobivala dohodke v Nemčiji, kjer so, kot je splošno znano, plače bistveno višje.
seznam hudih bolezni - podzakonski akt - izgubljen zaslužek - posebna nega in varstvo
V sporni zadevi je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da podzakonski akt ne more dodatno postavljati časovnih omejitev glede na bolezni, kot so določene v tem seznamu, v kolikor zato ni nekega razumnega, stvarno utemeljenega razloga. Če utemeljen razlog ni podan, to pomeni, da je takšna podzakonska odločba arbitrarna in s tem posledično tudi nezakonita. ZSDP-1 ministru daje le pooblastilo, da na predlog Pediatrične klinike določi Seznam hudih bolezni za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Iz Seznama izhaja, da posebno varstvo potrebujejo otroki s cistično fibrozo. Dodajanje še posebnih omejitev (manj ali več kot 5 let) pa nedvomno presega pooblastilo, ki je dano ministru. Sodišče prve stopnje je zato pravilno upoštevalo, da je za rešitev v sporni zadevi odločilno zgolj dejstvo, da ima otrok cistično fibrozo in da gre za hudo bolnega otroka, kot je le-ta opredeljen v tretjem odstavku 79. člena ZSDP-1. S tem pa so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje glede druge očitane kršitve (malomarno opravljanje dela pri izvedbi delavnice za otroke v muzeju) v odpovedi pogodbe o zaposlitvi zmotno zaključilo, da tožnici ni mogoče očitati malomarnega ravnanja. Bistveno je, da je bila tožnici dokazana zamuda pri izpolnjevanju delovne obveznosti. Tožena stranka je tožnici očitala kršitev določbe prvega odstavka 33. člena ZDR-1, po kateri mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu. Iz izpovedi priče izhaja, da tožnica o zamudi pri izvedbi delavnice ni obvestila nikogar, pri čemer mora v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZDR-1 delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00010485
Zakon o javnih cestah (1971) člen 1, 2, 2/1, 5, 6, 6/5, 6/6, 96, 96/1, 96/1-8. ZCes člen 3, 3/3, 57. ZJC člen 2, 2/1, 2/2, 13, 14, 14/1, 14/1-2, 14/1-23. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-3, 2/1-13, 2/1-14, 3, 3/2. ZVCP člen 47, 47/1, 47/1-12. ZVCP-1 člen 52, 52/4, 52/4-13. ZPrCP člen 65, 65/4, 65/4-15. SPZ člen 44, 44/2, 213, 213/1, 217, 217/3. ZTLR člen 49, 55. ZPN člen 3. ZGJS člen 2. ZGO-1 člen 21. ZZK-1 člen 243, 243/1. ZPP člen 5, 181, 181/3, 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZLS člen 50c.
sodba presenečenja - učinkovito sodno varstvo - kršitev pravice do izjave v postopku - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - dokazna ocena - stvarna služnost - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - javno dobro - javna cesta - nastanek javnega dobra - služnost parkiranja - bankina - koristnost služnosti - dovoljenje za uporabo - prekarij - izbrisna tožba - aktivna legitimacija za izbrisno tožbo - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes za ugotovitveno tožbo - stroški zastopanja državnega pravobranilstva
Če tuje nepremičnine ni mogoče uporabljati skladno z vsebino služnosti, ne da bi se hkrati na nedovoljen način uporabljala javna cesta (javno dobro), takšna uporaba ne more voditi v pridobitev služnostne pravice. Uporaba tuje nepremičnine v obliki parkiranja dela vozila namreč ne zadosti zahtevi po koristnosti služnosti, če je uporaba sosedne nepremičnine, na kateri se parkira drug del vozila, in s katero bi bilo šele mogoče doseči namen služnosti (parkiranje celega vozila), zakonsko prepovedana.
Ker je imela S. ulica vse od izgradnje status javne ceste (poti), na njej ni bilo mogoče pridobiti služnostne pravice s priposestvovanjem, saj so to možnost izrecno izključevali vsakokratni predpisi o cestah. To velja tako za asfaltirano vozišče kot tudi za utrjen pas ob njem (bankino).
Prekarij kot začasno in preklicno razmerje ne more voditi v priposestvovanje služnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - obveščanje delodajalca
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana tožniku tudi po četrti alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in da je tožnik izostal z dela pri toženi stranki več kot 5 dni zaporedoma, da se tožnik na delo k toženi stranki ni vrnil, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestil tožene stranke, čeprav ti to moral in mogel storiti, ni odločilnega pomena dejstvo, da tožnik na delo k toženi stranki v spornem obdobju ni prišel iz upravičenih razlogov. S tem, ko je toženi stranki predložil potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela zaradi bolezni, iz katerega je izhajala upravičena zadržanost od dela le za 31. 1. 2017, ni izpolnil svoje obveznosti obveščanja o razlogih za svojo odsotnost tudi za obdobje od 1. 2. 2017 dalje. Zato je bil za podajo izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpolnjen zakonski razlog iz četrte alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZPP člen 77, 77/1, 77/2. ZFPPIPP člen 386, 386/1, 245, 245/2.
poslovna sposobnost stranke - osebni stečaj
Ker je v primeru omejene poslovne sposobnosti stečajni dolžnik pravdno sposoben le v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP), je od odgovora na vprašanje, ali je predmet spora premoženje, ki spada v stečajno maso, odvisno, ali lahko stečajni dolžnik pravdna dejanja opravlja samostojno. Ker že iz trditev v predlogu za izdajo plačilnega naloga izhaja, da gre pri predmetni terjatvi za stroške stečajnega postopka (vpogled v l. št. 1 in 2 spisa), je v konkretni fazi postopka možen le zaključek, da terjatev, v zvezi s katero je predlagana izdaja plačilnega naloga, lahko vpliva na obseg stečajne mase.
ZPP člen 7, 212. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Črnomelj (2014) člen 4, 4-6, 34.
gospodarske javne službe - dobava vode - uporabnik storitve javne službe - plačilo stroškov dobavljene vode - trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka je dokazala, da je bil tudi v času vtoževanih računov uporabnik vode toženec ter da je toženec račune, ki so bili nanj naslovljeni, čeprav ne redno, plačeval, torej se je tudi sam štel za uporabnika in plačnika. Odlok status uporabnika pitne vode veže na dejanskega uporabnika. Toženec je imel status oziroma položaj podoben najemniku iz 34. člena Odloka. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je za plačilo vode skladno z določbami Odloka zavezan toženec, kot nesporni uporabnik pitne vode.
V postopku zavarovanja je vsebinski kriterij za določitev preživnine otrokovo nujno preživljanje, ne pa njegov ustrezen življenjski standard. Začasna preživnina je namenjena zgolj kritju otrokovih eksistenčnih potreb.
ZPP člen 245, 245/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39, 45, 45/1, 45/2, 45/3, 51, 51/1, 51/1-2.
izvedensko mnenje - izvedenec - strokovna institucija kot izvedenec - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - nagrada strokovni instituciji za izvedensko delo - nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja - nagrada za pisno izdelano mnenje - materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom - višina materialnih stroškov
V primeru, ko je izvedenstvo zaupano strokovni instituciji, je do priznanja nagrade in stroškov za izdelavo izvedenskega mnenja upravičena institucija in ne strokovnjak iz te institucije, ki mu je bila s strani predstojnika institucije dodeljena oprava izvedenskega dela.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00012208
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 147, 171, 171/1.. ZVZD-1 člen 5, 5/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vmesna sodba - soprispevek oškodovanca
Prva toženka je z organizacijo delovnega procesa na način, da se je moral tožnik pred začetkom dela zglasiti pri izmenovodski mizi, ki je bila nepravilno postavljena tik ob transportni poti, in s tem, ko v proizvodni hali ni ustrezno označila peš poti, po katerih bi delavci lahko varno hodili, kršila določbo drugega odstavka 5. člena ZVZD-1. V skladu s to določbo je bila dolžna izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev in ustrezno organiziranostjo. Zato je prva toženka za obravnavani škodni dogodek krivdno odškodninsko odgovorna.
Sodišče prve stopnje je krivdno odgovornost prve toženke pravilno utemeljilo tudi z ugotovitvijo, da bi njen delavec, ki je v trenutku škodnega dogodka upravljal s spornim samovoznim delovnim strojem, bodisi s hupanjem bodisi s kakšnim drugačnim opozorilom, moral skupino delavcev na transportni poti opozoriti na bližajoči se voziček, pa tega ni storil.
pravni interes kot procesna predpostavka - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - uspeh stranke v postopku - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke
Ker je tožnik s svojim zahtevkom v celoti uspel, s pritožbo ne more doseči še ugodnejšega pravnega položaja, posledično zanjo nima pravnega interesa.
URS člen 56, 56/1. OZ člen 3, 5, 5/1, 6, 6/1. ZIZ člen 17, 17/1, 21, 21/1, 40, 40/1, 40/1-3.
neprimeren izvršilni naslov - nedenarna obveznost, določena v sodni poravnavi - čas izpolnitve obveznosti
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da je zaradi časovne nejasnosti izpolnitve nedenarne obveznosti celoten izvršilni naslov neprimeren za izvršbo (prvi odstavek 21. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Časovno mora biti terjatev določljiva, kar pomeni, da morajo iz izvršilnega naslova izhajati vsi elementi za določitev časa izpolnitve.
Na upniku je bilo trditveno breme glede okoliščin, ki konkretizirano opredeljujejo časovno komponento izpolnitve nedenarne obveznosti iz izvršilnega naslova (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ), sodišče prve stopnje pa bi moralo v okviru materialnega procesnega vodstva pozvati upnika, da morebitne pomanjkljive navedbe dopolni (smiselno 286.a člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).