DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00009504
ZIZ člen 273. SPZ člen 67, 67/5, 72. ZZZDR člen 52, 59.
začasno zavarovanje zahtevka - začasna odredba - ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - namen zavarovanja terjatve - upravljanje skupne stvari - upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem zakoncev - oddaja nepremičnine v najem - nedenarna terjatev upnika - sredstvo zavarovanja
Zavarovanja tožbenega zahtevka na ugotovitev obsega skupnega premoženja ni mogoče doseči s prepovedjo oddajanja nepremičnin v najem.
seznam hudih bolezni - podzakonski akt - izgubljen zaslužek - posebna nega in varstvo
V sporni zadevi je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da podzakonski akt ne more dodatno postavljati časovnih omejitev glede na bolezni, kot so določene v tem seznamu, v kolikor zato ni nekega razumnega, stvarno utemeljenega razloga. Če utemeljen razlog ni podan, to pomeni, da je takšna podzakonska odločba arbitrarna in s tem posledično tudi nezakonita. ZSDP-1 ministru daje le pooblastilo, da na predlog Pediatrične klinike določi Seznam hudih bolezni za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Iz Seznama izhaja, da posebno varstvo potrebujejo otroki s cistično fibrozo. Dodajanje še posebnih omejitev (manj ali več kot 5 let) pa nedvomno presega pooblastilo, ki je dano ministru. Sodišče prve stopnje je zato pravilno upoštevalo, da je za rešitev v sporni zadevi odločilno zgolj dejstvo, da ima otrok cistično fibrozo in da gre za hudo bolnega otroka, kot je le-ta opredeljen v tretjem odstavku 79. člena ZSDP-1. S tem pa so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek.
odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - razlogi za odvzem poslovne sposobnosti - pravica do svobodne izbire prebivališča
Ni stvar sodne odločitve v okviru delnega odvzema poslovne sposobnosti določitev bivališča nasprotni udeleženki (konkretnega socialnovarstvenega zavoda).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00009895
ZPP člen 286b, 286b/1. OZ člen 943, 943/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 52, 52/1, 52/1-3.
sposobnost biti stranka - napačen naslov - takojšnje uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - odškodnina - zavarovalnina - zavarovalni primer - nastanek zavarovalnega primera - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - potreben čas za ugotovitev obstoja obveznosti - poskus goljufije - plačilna zamuda zavarovalnice - zakonske zamudne obresti - nagrada in stroški izvedenca - sklep o odmeri nagrade izvedencu - ustno podajanje izvedenskega mnenja - nagrada za pripravo na ustno podajanje mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Tožena stranka je ugovarjala, da je bil zaradi utemeljenega suma, da predstavlja zavarovalni primer poskus goljufije, zaradi katerega je tekel kazenski postopek, za ugotovitev obstoja obveznosti potreben določen čas. Res mora zavarovalnica, ki se poklicno ukvarja z zavarovalniškimi posli, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka ugotoviti, ali njena odgovornost obstaja, a utemeljen sum poskusa goljufije in toženkino zanašanje na policijski zapisnik ter kazensko ovadbo, vsekakor predstavljajo situacijo, ki do njenega razčiščenja utemeljeno odlaga zavarovalničino zamudo.
Trajanje ustnega podajanja izvedenskega mnenja ni bistveno za presojo zahtevnosti priprav na ustno podajanje. Za priprave na ustno podajanje zelo zahtevnega izvedenskega mnenja bi bilo sicer možno priznati nagrado za priprave za manj zahtevno mnenje, a le v primeru, če bi to utemeljevale kakšne posebne okoliščine, na primer to, da se pripombe nanašajo zgolj na manjši del mnenja, ki je njegov enostavnejši del.
Po ustaljeni sodni praksi, pripadniku Slovenske vojske na misiji v tujini, ki vsaj en dan v tednu ni v celoti prost vseh svojih obveznosti, pripada odškodnina za neizrabljeni tedenski počitek.
ZST-1 člen 13, 13/2, 34a, 34a/7. ZIZ člen 29b, 29b/5.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - druga zadeva - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - rok za plačilo sodne takse
Vložitev izjave o premoženjskem stanju oziroma predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse v eni zadevi ni mogoče upoštevati tudi v drugi zadevi.
Če stranka zoper plačilni nalog vloži ugovor (ali pa vloži pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog), sodišče pa njenemu pravnemu sredstvu ne ugodi, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o pravnem sredstvu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009878
ZPP člen 188, 188/2.
umik tožbe - delni umik - pobotni ugovor - zamuda - trditveno in dokazno breme - dokončanje del - prekoračitev roka - (ne)zakrivljena zamuda
Če je tožeča stranka parket (brez svoje krivde) prejela šele 2. 10. 2015, tožena stranka pa ni navedla (npr.), da bi ta moral biti pravilno položen do 12. 10. 2015, tožnici logično ni mogoče očitati, da je odgovorna za zamudo roka za dokončanje del, ker je delala še po 12. 10. 2015. Logično je namreč, da je za položitev 300 m² potrebno določeno časovno obdobje. Ker tega tožena stranka ni opredelila in navedla, koliko časa realno bi za to tožeča stranka potrebovala in za koliko dni je ta rok prekoračila, tožnici tudi ne more naprtiti plačila škode, ki jo je utrpela zaradi neodplačne oprave dodatnih del iz razloga zamude.
izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost
Trenutna materialna ogroženost je pravni standard in v zakonu ta pravni standard ni posebej definiran. Center za socialno delo ga ugotavlja v vsakokratnem primeru posebej. Pri tem gre za diskrecijsko pravico Centra za socialno delo, ki lahko pri istem dejanskem stanju, izmed več pravno enako možnih odločitev, izbere odločitev, ki šteje za konkretni primer za najbolj primerno. Glede na takšno definicijo omenjenega pravnega standarda je v konkretnem primeru pomembno, ali se je tožnica znašla v položaju materialne ogroženosti in ali izkazuje tudi izredne stroške, ki so vezani na preživljanje in ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - članstvo - član agrarne skupnosti - dediči - prednostni vrstni red - pravna praznina - analogija - uporaba zakona - pravilna uporaba materialnega prava
Položaja, ko nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, ZPVAS ne ureja. Zato je podana podlaga za analogno uporabo pravil ZAgrS o določitvi prednostnega vrstnega reda med dediči istega dednega reda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00010488
ZOR člen 188, 195, 385, 385/2. ZPP člen 7, 286, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14.
povrnitev premoženjske škode - medicinska napaka - enoletni otrok - katastrofalna škoda - poslovna nesposobnost - zastaranje - zadržanje zastaranja - invalidnost - izguba zaslužka - renta - pravni standard normalnega teka stvari - bodoča škoda - podlaga za izračun rente - izobrazba - opravljanje poklica - invalidnina - trditvena in dokazna podlaga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožba je vložena pravočasno, ker tožnica ob nastopu polnoletnosti ni bila poslovno sposobna in ji je bila postavljena skrbnica. Zastaranje ne more nastopiti, preden ne potečeta dve leti, od kar je poslovno nesposobna oseba dobila skrbnika.
O povrnitvi bodoče škode se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari. Posebnost obravnavanega primera je v tem, da je do škodnega dogodka, zaradi katerega je tožnica postala 100 % invalidka prišlo, ko je bila stara komaj dvajset mesecev, med postopkom pa je postala polnoletna. Iz obdobja pred škodnim dogodkom zato ni okoliščin, ki bi lahko nudile podlago za hipotetično sklepanje, kakšno izobrazbo bi tožnica pridobila po normalnem teku stvari in kakšen poklic bi opravljala.
Ob upoštevanju ponujene trditvene in dokazne podlage strank, na katero je sodišče vezano, sodba utemeljeno kot merilo za ugotovitev hipotetične višine zaslužka, ki bi ga tožnica prejemala, sledi predlogu tožnice in upošteva povprečno mesečno neto plačo v RS. Po ugotovitvi sodbe bi tožnica, če ne bi prišlo v Sloveniji do škodnega dogodka, živela s svojo mamo in pridobivala dohodke v Nemčiji, kjer so, kot je splošno znano, plače bistveno višje.
Vložena pritožba je bila v celoti fotokopirana, vključno s podpisom stranke. Ker tako ni bila podpisana, jo je sodišče pravilno zavrglo. V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe glede vračanja nepopolnih vlog v dopolnitev, na kar je bila tožnica v pravnem pouku poučena, kakor je bila poučena tudi o obveznih sestavinah pritožbe.
Predmetna zadeva ne spada med socialne spore, kakor je to določeno v 7. členu ZDSS-1. Gre za spor v zvezi s postopkom izvršbe na nepremičnino, za katerega je določena stvarna pristojnost Okrajnega sodišča (5. člen ZIZ).
stvarna služnost - priposestvovana stvarna služnost - prenehanje pravice stvarne služnosti - nekoristna stvarna služnost - nova pot - bistveno spremenjene okoliščine
Dejstvo, da gospodujoča nepremičnina kasneje pridobi svojo lastno zvezo z javnim cestnim omrežjem, je lahko (ne pa nujno) okoliščina, ki pomeni bistveno spremembo glede na čas nastanka služnosti in zato okoliščina, ki je lahko podlaga za prenehanje služnosti. V obravnavani zadevi za takšno situacijo nedvomno ne gre. Gospodujoča nepremičnina še zmeraj nima lastne povezave z javnim cestnim omrežjem.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4.. Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi (1998) člen 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - kolektivna pogodba - III. kategorija invalidnosti - pisno soglasje
Na podlagi razlage 5. alineje 39. člena Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi, ki izhaja iz Razlag Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi, brez pisnega soglasja zaposlenega invalida ni dopustna redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Ker tožena stranka za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, na podlagi katere ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo, ni pridobila njenega soglasja, je izpodbijana odpoved nezakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010067
OZ člen 289, 393, 393/3, 460, 460/2, 460/3, 465, 480. ZPP člen 325, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 362, 362/1.
pogodba o prenosu poslovnega deleža - prodajna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine - podredni tožbeni zahtevki - dejanska škoda zaradi izgubljenega dobička - pravočasno grajanje napak - ničnost prodajne pogodbe - dolžna skrbnost kupca - skrbnost dobrega strokovnjaka - jamčevalni roki kot prekluzivni roki - nasprotna tožba - plačilo zadnjega dela kupnine - pomanjkljivost izreka - notranje razmerje - trditvena podlaga strank - odložni pogoj - rok plačila - dopolnilna sodba
Toženi stranki sta posredovali vso dokumentacijo in podatke, ki jih je želela tožeča stranka in slednja z njo tudi razpolaga, tožeča stranka pa je imela tudi možnost preveriti situacijo glede odprtih sodnih postopkov pri odvetniku G. Pogodbo o prenosu poslovnih deležev v družbi P. d.o.o. je pripravila tožeča stranka. Upoštevaje dejstvo, da je tožeča stranka razpolagala s poročili odvetnika o stanju zadev, ki so vsebovala tudi omenjeno pravdno zadevo, je neutemeljeno v breme tožene stranke šteti pogodbo, v kateri sama tožeča stranka ni navedla te pravdne zadeve. Tudi sicer pa pritožba ne pojasni, kako bi ugotovitve o dejavnosti tožeče stranke v smislu drugega odstavka 460. člena OZ vplivale na izpodbijano odločitev, glede na to, da je sodišče ugotovilo, da je tožeča stranka ravnala izrazito neskrbno. Že upoštevaje osnovni kriterij skrbnosti v lastnih zadevah sodišče prve stopnje tožeči stranki utemeljeno očita neskrbnost tudi zaradi ugotovitve, da predmetni poslovni prostori v času sklepanja pogodbe niso bili vpisani v zemljiško knjigo, zaradi česar je pri preverjanju dejanskega in pravnega stanja nepremičnine upravičeno pričakovati, da bo stranka še bolj previdna.
V zvezi z 2. točko izreka izpodbijane sodbe tožeča stranka uveljavlja, da ji ni jasno, kateri toženi stranki naj bi bila dolžna plačati navedeni znesek s pripadki. Skladno z določili ZPP sta pravdni stranki vedno dve, tožeča stranka in tožena stranka, zato izrek s tem v zvezi ni v ničemer pomanjkljiv. Kakšno je notranje razmerje med tožencema, za toženo stranko pri postavitvi zahtevka očitno ni bilo pomembno. Tretji odstavek 393. člena OZ pa določa, da če je pri kakšni deljivi obveznosti več upnikov in ni določeno kaj drugega, se terjatev deli med njimi na enake dele in more vsak upnik zahtevati le svoj del terjatve.
V primeru, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil, se šteje, kot da rok izpolnitve ni določen.
Stvarna napaka po pogodbi o prenosu poslovnih deležev v družbi P. d.o.o je prenehala, saj je bila nemožnost prodaje poslovnih prostorov razlog, iz katerega je tožeča stranka uveljavljala znižanje kupnine.
postopek prisilne likvidacije - likvidacijski upravitelj - začetek stečajnega postopka - domneva insolventnosti - prezadolženost - trajnejša nelikvidnost
Pritožnik (dolžnik in družbenik) sklep o ustavitvi postopka prisilne likvidacije in začetku stečajnega postopka izpodbija tako, da poleg tistega, kar je bilo pomembno pri začetku postopka prisilne likvidacije navaja še, da ima dolžnik osebno vozilo N. Vendar s tem razlogom pritožnik ne more uspeti, saj se ta razlog nanaša na dolgoročno plačilno sposobnost (prezadolženost), medtem ko se je stečajni postopek začel iz razloga trajnejše nelikvidnosti, ki je podana takrat, ko dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti (davčna izvršba je bila neuspešna), ki so zapadle v tem obdobju (1. točka prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP).
ZFPPIPP člen 47, 48, 299, 299/4, 299/5, 330, 330/1, 330/3. ZPP člen 9, 11.
prijava izločitvene pravice - sklep o prodaji - javna dražba v stečajnem postopku - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - zamuda roka za prijavo izločitvene pravice v stečajnem postopku - zahtevek upnika za uveljavitev izločitvene pravice - faze stečajnega postopka - hitrost postopka - začetek prodaje - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov
Zakon omogoča upniku uveljavitev izločitvene pravice do določene faze stečajnega postopka (prodaja premoženja) na način, da doseže izročitev predmeta, na katerem uveljavlja izločitveno pravico, v kasnejših fazah postopka pa mu omogoča, da pridobi pravico do izplačila denarnega zneska, doseženega s prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice.
V obravnavani zadevi nepremičnine, na katerih pritožnik uveljavlja izločitveno pravico, sicer še niso bile prodane, vendar sta bila pred prijavo pritožnikove izločitvene pravice izdana (in postala pravnomočna) že dva sklepa o prodaji v skladu s 331. členom ZFPPIPP, opravljeni pa sta bili tudi dve (neuspešni) javni dražbi.
Tako (pre)pozno prijavo, podano v takšni fazi postopka, je treba presojati (tudi) v luči določb ZPP, ki se v skladu s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP smiselno uporablja v stečajnem postopku in ki v 9. členu nalaga strankam, da govorijo resnico in pošteno uporabljajo pravice, ki jih jim daje zakon, v 11. členu pa določa, da si morajo sodišče in stranke prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Vsaka stranka je dolžna skrbno in pravočasno uresničevati svoje pravice, da je mogoče postopek izvesti čim prej, sodišče pa je dolžno onemogočiti vsako zlorabo pravic. Hitrosti postopka poudarja tudi 48. člen ZFPPIPP, 47. člen ZFPPIPP pa nalaga sodišču, da vodi postopek zaradi insolventnosti tako, da se zagotovijo najboljši pogoji zglede višine plačila in roka v za plačilo terjatev upnikov. Ob upoštevanju navedenih zakonskih določil in tega, da niti v prijavi izločitvene pravice niti v pritožbi pritožnik ni z ničemer ni pojasnil (oziroma opravičil) prepozne prijave izločitvene pravice, tega, da prijavo pritožnik utemeljuje z dogodki in listinami iz leta 1991 in tega, da je upraviteljica prijavljeno izločitveno pravico prerekala, višje sodišče ocenjuje, da navedena prepozna prijava ne more predstavljati ovire za prodajo v izreku izpodbijanega sklepa navedenih nepremičnin.
začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - neznatna škoda - verjeten izkaz nevarnosti - eventualna kumulacija
Pri izdaji začasne odredbe je potreben restriktiven pristop, z omejitvijo na izjemne primere ter ob upoštevanju strogih zakonskih pogojev. Namen začasne odredbe je zavarovanje konkretnega dolžnikovega premoženja pred takšnimi razpolaganji, ki bi otežila upnikovo izvršitev vtoževane terjatve.
Če ravnanja dolžnika (četudi na prvi pogled sporna) niso nevarna za njegovo premoženje oziroma njegovo sposobnost poplačati dolg, jih ni mogoče šteti kot pravno relevantna za zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo.
Spravljanje oškodovanca v zmoto z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin, kot se obdolžencu očita v opisu kaznivega dejanja pomeni, da se pri oškodovancu ustvari zmotno predstavo o kakšnih okoliščinah. Kot izhaja iz opisa kaznivega dejanja je obdolženec oškodovanca spravil v zmoto z lažnimi trditvami, da bo kupnino za že prevzete živali poravnal, ko bo prišel po druge živali oziroma pri zadnjem odvozu, da bo še istega dne plačal vse kupljene živali, česar pa ni storil ne tega dne ne nikdar pozneje. Ne gre torej le za kršitev pogodbene obveznosti glede plačila prevzetih živali pač pa za naklepno zapeljevanje in spravljanje v zmoto oškodovanca z zagotavljanjem, da bo prevzeta živina plačana, čeprav tega namena na obdolženčevi strani nikoli ni bilo.
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - pomanjkljive navedbe - poslovanje z izgubo - premoženjsko stanje
Drži sicer, kot navaja pritožnica, da iz priložene izjave o premoženjskem stanju izhaja, da posluje z izgubo. Vendar je pri odločanju potrebno upoštevati tudi njeno premoženjsko stanje. Iz izjave o premoženjskem stanju pa izhaja, da določeno premoženje ima (sredstva v aktivi v bilanci stanja znašajo 2.450.274,00 EUR). Tožeča stranka bi zato morala pojasniti zakaj teh sredstev ne more porabiti/unovčiti za plačilo naložene sodne takse in za te svoje navedbe predložiti relevantne dokaze. Tega pa ni zmogla.