ZDR-1 člen 6, 6/1, 179, 179/1.. ZDR člen 184.. OZ člen 239, 239/2, 240.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - uporaba službenega vozila v zasebne namene - diskriminacija - trditveno in dokazno breme
Trditveno breme glede obstoja diskriminacije je na delavcu. Ta mora zatrjevati ne samo, da je bil neenako obravnavan, pač pa tudi, da je bila razlog neenake obravnave ena od v zakonu naštetih okoliščin. Trditve morajo biti dovolj verjetne, da opravičujejo domnevo kršitve prepovedi diskriminacije. Šele ko delavec postavi ustrezne trditve, je delodajalec tisti, ki mora na podlagi obrnjenega dokaznega bremena dokazati, da do kršitve prepovedi diskriminacije ni prišlo.
Tožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje navedel, da je imel v skladu z 8. členom pogodbe o zaposlitvi pravico do uporabe službenega vozila tudi v zasebne namene, in da je tožena stranka to njegovo pravico kršila od spornega dne dalje, ko mu ni več omogočala, da bi službeno vozilo uporabljal tudi v zasebne namene, zaradi česar mu je nastala vtoževana škoda. Tožnik je s takšnimi navedbami podal zadostno in dovolj konkretizirano trditveno podlago o protipravnosti ravnanja tožene stranke, tj. o kršitvi pogodbenih obveznosti tožene stranke. Tožena stranka je bila zato tista, ki je bila dolžna podati ugovorne trditve, da je bodisi tožniku v resnici omogočala uporabo službenega vozila v zasebne namene bodisi, da so obstajali konkretni razlogi, da mu te uporabe ni bila dolžna omogočiti.
nadurno delo - plačilo razlike plače - mobilni delavci - voznik tovornjaka - delovni čas
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo mogoče vplivati na pravilni zapis tahografa tudi z uporabo magneta. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, ki temelji na mnenju izvedenca in izpovedi tožeče stranke, da tahograf prikazuje zgolj pravilni čas vožnje, ne pa tudi ostalega dela, ki se po Uredbi oziroma ZDCOPMD šteje v delovni čas. Pravilen je tudi zaključek sodišča, da je poleg vožnje tožeča stranka opravljala tudi drugo delo in sicer razkladanje, nakladanje in administrativna dela.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zastaranje - ugovor zastaranja - zaključek zdravljenja - vzročna zveza - izvedensko mnenje - posttravmatska stresna motnja
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da z odlašanjem z operacijo tožnik ne more odložiti pričetka teka zastaralnega roka. Zgolj dejstvo, da je bil kirurški poseg na ustnici, ki je bil potreben zaradi poškodbe, ki jo je tožnik utrpel v obravnavanem škodnem dogodku, izveden 21. 3. 2012, ne zadostuje za zaključek, da je bilo zdravljenje končano šele tedaj. Ni nepomembno, da je bila operacija svetovana tožniku že januarja 2010. Dejstvo, da je šel po napotnico zanjo več kot leto in pol kasneje, ne daje podlage za sklep, da zdravljenje poškodb, za katere odgovarja toženkin zavarovanec, ni bilo končano v februarju 2010. Izvedenčevo mnenje o zaključku zdravljenja je bilo podano z vidika stroke, v pristojnosti sodišča pa je pravno ovrednotenje njegovega mnenja.
ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-7, 65/2, 118, 118/7.. ZUP člen 1, 1/1.
brezposelnost - denarno nadomestilo
V 118. členu ZUTD je sicer določen postopek uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, vendar kot specialni predpis ZUTD vsebuje le nekatere postopkovne določbe, zato je potrebno na podlagi 1. odstavka 1. člena ZUP subsidiarno uporabiti določbe ZUP. Že ZUTD v 7. odstavku 118. člena eksplicitno določa, da organ odpravi odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila v primeru, ko gre za odločanje po uradni dolžnosti. ZUP pa v zvezi s pravnomočnimi odločbami predvideva izredna pravna sredstva, na podlagi katerih je dopustno poseči v tako odločbo. Seveda le pod pogoji in na način, ki ga določa zakon. Zaradi pravne varnosti je že v izreku potrebno odločiti o prejšnji odločbi, torej ali se le-ta odpravi, spremeni ali razveljavi.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00010485
Zakon o javnih cestah (1971) člen 1, 2, 2/1, 5, 6, 6/5, 6/6, 96, 96/1, 96/1-8. ZCes člen 3, 3/3, 57. ZJC člen 2, 2/1, 2/2, 13, 14, 14/1, 14/1-2, 14/1-23. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-3, 2/1-13, 2/1-14, 3, 3/2. ZVCP člen 47, 47/1, 47/1-12. ZVCP-1 člen 52, 52/4, 52/4-13. ZPrCP člen 65, 65/4, 65/4-15. SPZ člen 44, 44/2, 213, 213/1, 217, 217/3. ZTLR člen 49, 55. ZPN člen 3. ZGJS člen 2. ZGO-1 člen 21. ZZK-1 člen 243, 243/1. ZPP člen 5, 181, 181/3, 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZLS člen 50c.
sodba presenečenja - učinkovito sodno varstvo - kršitev pravice do izjave v postopku - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - dokazna ocena - stvarna služnost - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - javno dobro - javna cesta - nastanek javnega dobra - služnost parkiranja - bankina - koristnost služnosti - dovoljenje za uporabo - prekarij - izbrisna tožba - aktivna legitimacija za izbrisno tožbo - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes za ugotovitveno tožbo - stroški zastopanja državnega pravobranilstva
Če tuje nepremičnine ni mogoče uporabljati skladno z vsebino služnosti, ne da bi se hkrati na nedovoljen način uporabljala javna cesta (javno dobro), takšna uporaba ne more voditi v pridobitev služnostne pravice. Uporaba tuje nepremičnine v obliki parkiranja dela vozila namreč ne zadosti zahtevi po koristnosti služnosti, če je uporaba sosedne nepremičnine, na kateri se parkira drug del vozila, in s katero bi bilo šele mogoče doseči namen služnosti (parkiranje celega vozila), zakonsko prepovedana.
Ker je imela S. ulica vse od izgradnje status javne ceste (poti), na njej ni bilo mogoče pridobiti služnostne pravice s priposestvovanjem, saj so to možnost izrecno izključevali vsakokratni predpisi o cestah. To velja tako za asfaltirano vozišče kot tudi za utrjen pas ob njem (bankino).
Prekarij kot začasno in preklicno razmerje ne more voditi v priposestvovanje služnosti.
ZPP člen 7, 212. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Črnomelj (2014) člen 4, 4-6, 34.
gospodarske javne službe - dobava vode - uporabnik storitve javne službe - plačilo stroškov dobavljene vode - trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka je dokazala, da je bil tudi v času vtoževanih računov uporabnik vode toženec ter da je toženec račune, ki so bili nanj naslovljeni, čeprav ne redno, plačeval, torej se je tudi sam štel za uporabnika in plačnika. Odlok status uporabnika pitne vode veže na dejanskega uporabnika. Toženec je imel status oziroma položaj podoben najemniku iz 34. člena Odloka. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je za plačilo vode skladno z določbami Odloka zavezan toženec, kot nesporni uporabnik pitne vode.
ZEPDSV člen 18, 19.. OZ člen 347.. ZDR-1 člen 144.
nadurno delo
Sodišče prve stopnje je svojo ugotovitev, da bi morala tožena stranka hraniti (in sodišču predložiti) evidenco izrabe delovnega časa in stroškov dela, oprlo na določbe Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV). Iz teh določb izhaja, da mora delodajalec med drugim voditi tudi evidenco o izrabi delovnega časa, torej tudi podatke o opravljenih nadurah (18. člen ZEPDSV). Tudi ta evidenca se hrani kot listina trajne vrednosti, delodajalec pa jo je dolžan predložiti na zahtevo pristojnega organa (19. člen ZEPDSV). Tožena stranka bi s predložitvijo teh listin, ki jih je bila na podlagi zakona dolžna trajno hraniti, lahko dokazovala, da tožnik vtoževanih nadur ni opravil. Ker tega ni storila, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo trditvam in dokaznim predlogom tožnika o številu opravljenih nadur v vtoževani višini posamične nadure.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011409
KZ-1 člen 173, 173/1, 173/2. ZKP člen 164, 266.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - izvedenstvo - pravica do obrambe
Ni se strinjati s pritožnikom, ko zaradi, po njemu nezakonito odvzetega/zavarovanega brisa z obdolženčevega penisa, sodba ne bi smela temeljiti na ugotovitvah Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Čeprav je res, da gre pri navedenem opravilu za eno izmed zdravniških dejanj po drugem odstavku 266. člena ZKP, odredba, na katero opozarja pritožnik, ni pogoj za dovoljenost tega dejanja.
Pravica do obrambe; preizkus poročila o preiskavi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009878
ZPP člen 188, 188/2.
umik tožbe - delni umik - pobotni ugovor - zamuda - trditveno in dokazno breme - dokončanje del - prekoračitev roka - (ne)zakrivljena zamuda
Če je tožeča stranka parket (brez svoje krivde) prejela šele 2. 10. 2015, tožena stranka pa ni navedla (npr.), da bi ta moral biti pravilno položen do 12. 10. 2015, tožnici logično ni mogoče očitati, da je odgovorna za zamudo roka za dokončanje del, ker je delala še po 12. 10. 2015. Logično je namreč, da je za položitev 300 m² potrebno določeno časovno obdobje. Ker tega tožena stranka ni opredelila in navedla, koliko časa realno bi za to tožeča stranka potrebovala in za koliko dni je ta rok prekoračila, tožnici tudi ne more naprtiti plačila škode, ki jo je utrpela zaradi neodplačne oprave dodatnih del iz razloga zamude.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00010488
ZOR člen 188, 195, 385, 385/2. ZPP člen 7, 286, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14.
povrnitev premoženjske škode - medicinska napaka - enoletni otrok - katastrofalna škoda - poslovna nesposobnost - zastaranje - zadržanje zastaranja - invalidnost - izguba zaslužka - renta - pravni standard normalnega teka stvari - bodoča škoda - podlaga za izračun rente - izobrazba - opravljanje poklica - invalidnina - trditvena in dokazna podlaga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožba je vložena pravočasno, ker tožnica ob nastopu polnoletnosti ni bila poslovno sposobna in ji je bila postavljena skrbnica. Zastaranje ne more nastopiti, preden ne potečeta dve leti, od kar je poslovno nesposobna oseba dobila skrbnika.
O povrnitvi bodoče škode se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari. Posebnost obravnavanega primera je v tem, da je do škodnega dogodka, zaradi katerega je tožnica postala 100 % invalidka prišlo, ko je bila stara komaj dvajset mesecev, med postopkom pa je postala polnoletna. Iz obdobja pred škodnim dogodkom zato ni okoliščin, ki bi lahko nudile podlago za hipotetično sklepanje, kakšno izobrazbo bi tožnica pridobila po normalnem teku stvari in kakšen poklic bi opravljala.
Ob upoštevanju ponujene trditvene in dokazne podlage strank, na katero je sodišče vezano, sodba utemeljeno kot merilo za ugotovitev hipotetične višine zaslužka, ki bi ga tožnica prejemala, sledi predlogu tožnice in upošteva povprečno mesečno neto plačo v RS. Po ugotovitvi sodbe bi tožnica, če ne bi prišlo v Sloveniji do škodnega dogodka, živela s svojo mamo in pridobivala dohodke v Nemčiji, kjer so, kot je splošno znano, plače bistveno višje.
ZPIZ-2 člen 26, 26/2, 86.. ZDR-1 člen 137, 137/1, 137/2, 137/3.. ZPP člen 155.
neizrabljen letni dopust - nadurno delo - invalid - odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - bolniški stalež - pooblaščenec zunaj sedeža sodišča
Ker tožena stranka tožnici kot invalidu ni mogla zagotoviti dela na ustreznem delovnem mestu, bi ji morala izplačevati plačo za polni delovni čas oziroma ustrezno nadomestilo plače za polni delovni čas (tudi za bolniški stalež). Tožena stranka bi z ustreznimi pravnimi sredstvi morala poskrbeti za refundacijo plačanih nadomestil v polnem znesku, v nobenem primeru pa ni imela pravice tožnici za štiri ure dnevno v spornem obdobju obračunavati letni dopust oziroma višek ur zaradi opravljenih nadur v preteklih obdobjih.
Po ustaljeni sodni praksi se za potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP ne štejejo potni stroški za pooblaščenca, če si stranka izbere odvetnika izven sedeža sodišča, saj bi bili stroški lahko manjši, če bi pooblaščenec poskrbel za udeležbo substituta na obravnavi v drugem kraju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00009895
ZPP člen 286b, 286b/1. OZ člen 943, 943/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 52, 52/1, 52/1-3.
sposobnost biti stranka - napačen naslov - takojšnje uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - odškodnina - zavarovalnina - zavarovalni primer - nastanek zavarovalnega primera - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - potreben čas za ugotovitev obstoja obveznosti - poskus goljufije - plačilna zamuda zavarovalnice - zakonske zamudne obresti - nagrada in stroški izvedenca - sklep o odmeri nagrade izvedencu - ustno podajanje izvedenskega mnenja - nagrada za pripravo na ustno podajanje mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Tožena stranka je ugovarjala, da je bil zaradi utemeljenega suma, da predstavlja zavarovalni primer poskus goljufije, zaradi katerega je tekel kazenski postopek, za ugotovitev obstoja obveznosti potreben določen čas. Res mora zavarovalnica, ki se poklicno ukvarja z zavarovalniškimi posli, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka ugotoviti, ali njena odgovornost obstaja, a utemeljen sum poskusa goljufije in toženkino zanašanje na policijski zapisnik ter kazensko ovadbo, vsekakor predstavljajo situacijo, ki do njenega razčiščenja utemeljeno odlaga zavarovalničino zamudo.
Trajanje ustnega podajanja izvedenskega mnenja ni bistveno za presojo zahtevnosti priprav na ustno podajanje. Za priprave na ustno podajanje zelo zahtevnega izvedenskega mnenja bi bilo sicer možno priznati nagrado za priprave za manj zahtevno mnenje, a le v primeru, če bi to utemeljevale kakšne posebne okoliščine, na primer to, da se pripombe nanašajo zgolj na manjši del mnenja, ki je njegov enostavnejši del.
izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost
Trenutna materialna ogroženost je pravni standard in v zakonu ta pravni standard ni posebej definiran. Center za socialno delo ga ugotavlja v vsakokratnem primeru posebej. Pri tem gre za diskrecijsko pravico Centra za socialno delo, ki lahko pri istem dejanskem stanju, izmed več pravno enako možnih odločitev, izbere odločitev, ki šteje za konkretni primer za najbolj primerno. Glede na takšno definicijo omenjenega pravnega standarda je v konkretnem primeru pomembno, ali se je tožnica znašla v položaju materialne ogroženosti in ali izkazuje tudi izredne stroške, ki so vezani na preživljanje in ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - članstvo - član agrarne skupnosti - dediči - prednostni vrstni red - pravna praznina - analogija - uporaba zakona - pravilna uporaba materialnega prava
Položaja, ko nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, ZPVAS ne ureja. Zato je podana podlaga za analogno uporabo pravil ZAgrS o določitvi prednostnega vrstnega reda med dediči istega dednega reda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00010224
ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1, 672. OZ člen 395, 395/1. ZPP člen 343, 343/4, 352.
odgovornost za dolgove iz poslovanja samostojnega podjetnika - prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika z vložitvijo podjetja v družbo z omejeno odgovornostjo - odgovornost fizične osebe za obveznosti, nastale pred prenosom podjetja - statusno preoblikovanje iz s.p. v d.o.o. - varstvo upnikov - solidarna odgovornost podjetnika - subsidiarna odgovornost - nedopustna pritožbena novota - stranka postopka - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Zgolj s preoblikovanjem podjetnika posameznika v družbo z omejeno odgovornostjo, se toženec ne more razbremeniti odgovornosti, katere je prevzel kot samostojni podjetnik.
Spravljanje oškodovanca v zmoto z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin, kot se obdolžencu očita v opisu kaznivega dejanja pomeni, da se pri oškodovancu ustvari zmotno predstavo o kakšnih okoliščinah. Kot izhaja iz opisa kaznivega dejanja je obdolženec oškodovanca spravil v zmoto z lažnimi trditvami, da bo kupnino za že prevzete živali poravnal, ko bo prišel po druge živali oziroma pri zadnjem odvozu, da bo še istega dne plačal vse kupljene živali, česar pa ni storil ne tega dne ne nikdar pozneje. Ne gre torej le za kršitev pogodbene obveznosti glede plačila prevzetih živali pač pa za naklepno zapeljevanje in spravljanje v zmoto oškodovanca z zagotavljanjem, da bo prevzeta živina plačana, čeprav tega namena na obdolženčevi strani nikoli ni bilo.
V opisu kaznivega dejanja bi zatrjevana preslepitev odgovorne osebe navedene gospodarske družbe s strani osumljenca morala biti konkretizirana z navedbo okoliščin, ki bi izkazovale osumljenčev preslepitveni namen z lažnim prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da jih ne bo izpolnil, ali ne bo mogel izpolniti, s čemer bi osumljenec pri odgovorni osebi oškodovane družbe ustvaril zmotno predstavo, zaradi katere je ta dobavila blago osumljencu kot samostojnemu podjetniku. Opis dejanja pa po pravilni presoji sodišča prve stopnje ostaja glede zakonskega znaka preslepitve povsem na abstraktni ravni, kar pa za opis ne zadostuje.
OZ člen 280, 280/1, 417, 417/1, 419, 419/2. ZPP člen 214, 214/2.
pravni interes za pritožbo - neprerekana dejstva - cesija - katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo - obvestitev dolžnika o odstopu terjatve - komu se izpolnjuje - izpolnitev tretjemu - dokazna ocena
Tako pri cesiji kot tudi pri izpolnitvi tretjemu (280. člen OZ) se razlogi, zakaj se imetnik terjatve odloči terjatev cedirati ali pa, da se jo izpolni tretji osebi, dolžnika iz pravnega posla ne tičejo.
začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - neznatna škoda - verjeten izkaz nevarnosti - eventualna kumulacija
Pri izdaji začasne odredbe je potreben restriktiven pristop, z omejitvijo na izjemne primere ter ob upoštevanju strogih zakonskih pogojev. Namen začasne odredbe je zavarovanje konkretnega dolžnikovega premoženja pred takšnimi razpolaganji, ki bi otežila upnikovo izvršitev vtoževane terjatve.
Če ravnanja dolžnika (četudi na prvi pogled sporna) niso nevarna za njegovo premoženje oziroma njegovo sposobnost poplačati dolg, jih ni mogoče šteti kot pravno relevantna za zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo.
ZPP člen 249, 249/1, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/2.
sklep o stroških - obrazložitev sklepa o stroških - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do pritožbe - nagrada in stroški izvedenca - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
Izpodbijani sklep je res procesni sklep o stroških, kjer zadostuje kratka in strnjena obrazložitev, vendar morajo biti v sklepu vseeno podani bistveni razlogi, ki omogočajo preizkus njegove pravilnosti. Izpodbijani sklep tega standarda ne dosega. Glede odmere stroškov je v njem navedeno le, da je sodišče upoštevalo veljavni Pravilnik o sodnih izvedencih ter dejansko opravljeno delo v konkretni zadevi in da so priglašeni stroški (nagrada v znesku 572,00 EUR in stroški v višini 64,56 EUR) v celoti utemeljeni in nima razlogov o odločilnih dejstvih.