prekinitev izvršilnega postopka - subsidiarna uporaba ZPP - razlog za prekinitev postopka
Prekinitev izvršilnega postopka je možna ob subsidiarni uporabi ZPP v skladu s 15. členom ZIZ. Sodišče prve stopnje ni navedlo kateri od zakonskih razlogov je v tem primeru izpolnjen.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - institucionalno varstvo odraslih - duševno zdravje - socialno varstveni zavod - prostorska stiska - prostorska zasedenost
Sodna praksa pri odločanju o pritožbah varstvenih zavodov v podobnih primerih ugotavlja, da bi ob ugotovitvi, da se vsi v postopek pritegnjeni socialno varstveni zavodi soočajo z enakimi prostorskimi problemi, kot pritožnik, ostala le možnost, da se socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme, sploh ne določi. Takšna odločitev pa bi bila nezakonita in protiustavna.
osebni stečaj - izpodbojna dejanja - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja
V zakonski zvezi ustvarjeno premoženje je skupno premoženje, ki se ob razvezi zakonske zveze ugotavlja in nato določijo deleži na skupnem premoženju.
Zakonca se lahko dogovorita za delitev skupnega premoženje tako, kot menita, da je to primerno, če ni spora in če do delitve skupnega premoženja ne pride v okoliščinah, kot je bilo v obravnavani zadevi. Posebna okoliščina v obravnavani zadevi je ta, da je izpodbijani sporazum sklenjen 19. 12. 2014, nato pa je 25. 3. 2015 nad tožečo stranko začet postopek osebnega stečaja. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je sporazum o razdelitvi premoženja zakoncev navidezen in skriva darilno pogodbo, posledično pa je pravilna materialno pravna presoja sodišča prve stopnje, da je s tem zmanjšano premoženje tožeče stranke, ki z izpodbijanim sporazumom ni prejela nasprotne dajatve oziroma v neznatni vrednosti ter je s tem izpolnjen objektivni pogoj izpodbojnosti po 271. členu ZFPPIPP.
nedovoljena pritožba zoper odločbo višjega sodišča - nedovoljeno izredno pravno sredstvo - pravniški državni izpit - formalne pomanjkljivosti
Toženec, ki se z odločitvama na prvi in drugi stopnji ne strinja, odločitve ne more izpodbiti s pritožbo, ker le-ta zoper odločitev sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe ni dovoljena, niti z izrednim pravnim sredstvom.
Ker ni dokazano, da drugi toženec ni dal povoda za tožbo, mu povračilo stroškov na podlagi 157. člena ZPP ne gre. Tudi sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi bil dogovor o tem, kaj predstavlja skupno premoženje tožnika in M. G. ter kakšna sta njuna deleža, mogoč brez vložitve tožbe.
Izpodbijani sklep o ustavitvi izvršbe na nepremičnine po neuspešni drugi javni dražbi je zadnji v nizu procesnih dejanj. Da ga sodišče prve stopnje lahko izda, morajo biti zakonito izvedene predhodne faze postopka.
Sodišče prve stopnje bi moralo o nadaljevanju prekinjenega postopka izdati sklep.
pravnomočnost sklepa o izvršbi - zamudne obresti - pritožbeni stroški
Res je dolžnik uspel s prejšnjo pritožbo, vendar je bil uspeh le v določeni fazi postopka. Upnik utemeljeno navaja, da je treba upoštevati končni uspeh in ta je na strani upnika, saj dolžnik ni v celoti izpolnil obveznosti.
V skladu z drugim odstavkom 44. člena ZIZ sodišče ne preverja resničnosti vsebine podatkov iz predloga za izvršbo in bi moral dolžnik s pravočasnim ugovorom zoper sklep o izvršbi izpodbijati dovolitev izvršbe za obresti po datumu plačila glavnice. Ker tega ni storil, ima upnik pravnomočen sklep o izvršbi za plačilo obresti do njihovega plačila.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da argumentom prvostopenjskega sodišča ni kaj dodati, so tako popolni, prepričljivi, življenjsko sprejemljivi ter logični, da jih pritožbena izvajanja, ki ne podajajo nobenih novih argumentov za izpodbijanje sodbe sodišča prve stopnje, temveč le ponavljajo obdolženčev zagovor oz. argumentacijo, ki jo je ustrezno ocenilo v izpodbijani sodbi že sodišče prve stopnje, ne morejo izpodbiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009383
OZ člen 15, 190, 619.
sklenitev pogodbe o delu - ustna oblika - neupravičena pridobitev - zastaranje - konkretizirano ugovarjanje - izdaja računa - plačilo dela in materiala - pomanjkanje trditev
Najkasneje na glavni obravnavi, kamor je sodišče prve stopnje toženca pravilno povabilo, bi izdanemu računu še lahko ugovarjal. Vendar naroka za glavno obravnavo se toženec ni udeležil. Razlog, ki ga pojasnjuje v pritožbi, "da se z gospodom T. ne želi več srečati zaradi neresničnih izjav, ki jih daje na sodišču" je za odločitev o pritožbi nepomemben. Ob pomanjkanju ustreznih navedb je pritožbeno sodišče moralo šteti, da toženec ve, kolikor od zatrjevanih 10.671,79 EUR odpade na delo in koliko na material, za katerega on zatrjuje, da ga je bil preko tožeče stranke vložil v montažo kolektorjev na svoji hiši po tistem, ko je on osebno toženi stranki nakazal 11.389,52 EUR.
Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Kaj drugega za pogodbo o delu ne velja. Zato se pritožbenim zatrjevanjem, da tožena s tožečo stranko ali pa njenim zakonitim zastopnikom ni sklenila nobene pisne pogodbe, na odločitev o pritožbi nima vpliva.
Po določbi prvega odstavka 363. člena ZPP lahko stranke s pritožbo izpodbijajo sklepe sodišča prve stopnje, nimajo pa pravice s pritožbo izpodbijati sklepov pritožbenega sodišča, s katerim je le to odločalo o pritožbenem postopku zoper sklepe prvostopenjskega sodišča. Takšna pritožba je nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP), zato jo je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrglo na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP.
ničnost aneksa - plačilo razlike plače - medicinska sestra - premestitev -uvrstitev v plačni razred
Dogovor o določitvi plačnega razreda delovnih mest v skupini E3 za srednje medicinske sestre - babice v porodnem bloku ter srednje medicinske sestre v intenzivni terapiji III, II in I je bil sprejet zaradi ugotovitve, da so v bolnišnicah v porodnih blokih delale babice s srednješolsko izobrazbo, da je delokrog babic v porodnem bloku dejansko spadal v delokrog diplomiranih babic, kar pa je povezano tudi s spremembami v izobraževalnem sistemu babic. Po letu 2004 v srednjih šolah babic niso več izobraževali, ampak je bil uveden najprej višješolski, nato visokošolski program. Zato je bilo potrebno upoštevati pravice babic, ki so naziv pridobile v času, ko ni bilo možno pridobiti naziva diplomirana babica, dejansko pa so ves čas opravljale enako delo kot ga sedaj opravljajo diplomirane babice. Zato je bilo po dolgih usklajevanjih dogovorjeno, da se jih razporedi na delovno mesto diplomirane babice, z odbitkom po 14. členu ZSPJS.
ZSDP-1 člen 79, 79/1, 79/2, 79/3.. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 14.
dodatek za nego otroka - seznam hudih bolezni
V sporni zadevi gre za otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni, kot je določeno v tretjem odstavku 79. člena ZSDP-1 in v 6. členu Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Pritožba sicer pravilno poudarja, da ni mišljen celoten seznam težkih, kroničnih bolezni in stanj, pač pa le točno določene bolezni in sicer tiste, ki so v tem seznamu izrecno navedene, da jim lahko pripada višji dodatek za nego otroka.
Preživninski zavezanec se ne more razbremeniti svojega preživninskega bremena zgolj s sklicevanjem na objektivne okoliščine v svoji sferi (brezposelnost, otrokovo varstvo itd.), na katere bi bil zmožen in dolžan z razumno pričakovano aktivnostjo vplivati ter izkoristiti ves svoj delovni potencial.
Tako kot je sodišče pravilno presojalo očetovo preživninsko zmožnost in ugotovilo, da nanjo njegova trenutna brezposelnost nima pravno relevantnega vpliva, bi moralo enako presojati še, ali je tudi mati izkoristila vse možnosti za pridobivanje dohodka. Torej, ali bi bila pridobitno sposobna, če bi otroka (pravočasno) zaupala v dnevno varstvo v vrtec. Posledično bi lahko delala in pridobivala dohodek, s katerim bi (lahko) krila del preživninskega bremena.
ZDSS-1 v prvem odstavku 73. člena določa, da v primeru, če je tožba vložena zoper upravni akt, mora obsegati poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, tudi navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahtevek. K tožbi je treba priložiti tudi upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu.
dodatek za pomoč in postrežbo - samostojno hranjenje - delovni invalid I. kategorije invalidnosti
Samostojno hranjenje pomeni, da oseba lahko z rokami pri hranjenju izvaja usklajena dejanja s postreženo hrano. Med sposobnost samostojnega uživanja hrane sodi sposobnost nositi hrano ali pijačo do ust in v usta ter sposobnost hrano pred tem, če je to potrebno, z ustreznim priborom v smislu razreza ali druge oblike oziroma pristopa, pripraviti za uživanje.
Tožniku, čeprav ima prirejeno žlico, ni mogoče šteti, da se samostojno hrani. Ta ortopedski pripomoček sam po sebi še ni uporaben, če se ga ne namesti in ustrezno pričvrsti in tudi ni uporaben za razrez ali uživanje vsake in vse hrane, ampak samo za določeno hrano.
preživninski spor - določitev preživnine - določitev višine preživnine - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok - preživninske potrebe otroka - otroški dodatek - način preživljanja - plačilo preživnine v denarju - pravnomočno razsojena zadeva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokler sta pravdni stranki z otrokoma skupaj živeli v skupnem gospodinjstvu, je bilo za otroke v skupnem gospodinjstvu poskrbljeno. Zahtevek za plačilo preživnine za obdobje, ko so še živeli skupaj, je bil zato pravilno zavrnjen.
ZIZ člen 58, 58/1. ZPP člen 408, 408/3, 406, 406/2.
izterjava preživnine - umik predloga za izvršbo - pravica do meritorne odločitve - odločitev o ugovoru - polnoletnost preživljanca - odgovor na ugovor - izvedba dokazov po uradni dolžnosti
Preiskovalna pooblastila ima sodišče le v izvršilnem postopku, v katerem se varuje interese mladoletnega otroka, preživninskega upravičenca. S polnoletnostjo posebno varstvo otrokovih koristi ugasne, zato preživninski upravičenec kot stranka prevzame tudi polno odgovornost za procesna ravnanja v zvezi z ugotavljanjem odločilnih dejstev v postopku, tako tudi za pravne posledice opustitve odgovora na ugovor.