ničnost aneksa - plačilo razlike plače - medicinska sestra - premestitev -uvrstitev v plačni razred
Dogovor o določitvi plačnega razreda delovnih mest v skupini E3 za srednje medicinske sestre - babice v porodnem bloku ter srednje medicinske sestre v intenzivni terapiji III, II in I je bil sprejet zaradi ugotovitve, da so v bolnišnicah v porodnih blokih delale babice s srednješolsko izobrazbo, da je delokrog babic v porodnem bloku dejansko spadal v delokrog diplomiranih babic, kar pa je povezano tudi s spremembami v izobraževalnem sistemu babic. Po letu 2004 v srednjih šolah babic niso več izobraževali, ampak je bil uveden najprej višješolski, nato visokošolski program. Zato je bilo potrebno upoštevati pravice babic, ki so naziv pridobile v času, ko ni bilo možno pridobiti naziva diplomirana babica, dejansko pa so ves čas opravljale enako delo kot ga sedaj opravljajo diplomirane babice. Zato je bilo po dolgih usklajevanjih dogovorjeno, da se jih razporedi na delovno mesto diplomirane babice, z odbitkom po 14. členu ZSPJS.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da argumentom prvostopenjskega sodišča ni kaj dodati, so tako popolni, prepričljivi, življenjsko sprejemljivi ter logični, da jih pritožbena izvajanja, ki ne podajajo nobenih novih argumentov za izpodbijanje sodbe sodišča prve stopnje, temveč le ponavljajo obdolženčev zagovor oz. argumentacijo, ki jo je ustrezno ocenilo v izpodbijani sodbi že sodišče prve stopnje, ne morejo izpodbiti.
Po določbi prvega odstavka 363. člena ZPP lahko stranke s pritožbo izpodbijajo sklepe sodišča prve stopnje, nimajo pa pravice s pritožbo izpodbijati sklepov pritožbenega sodišča, s katerim je le to odločalo o pritožbenem postopku zoper sklepe prvostopenjskega sodišča. Takšna pritožba je nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP), zato jo je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrglo na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP.
postopek za izdajo začasne odredbe - umik predloga - ustavitev postopka zavarovanja - stroški postopka zavarovanja
Upnik je vložil predlog za izdajo začasne odredbe zaradi prepovedi unovčenja bančne garancije in ga umaknil. Tako je ravnal zato, ker je od banke dobil obvestilo, da je dolžnik umaknil zahtevo za unovčenje bančne garancije. Umik zahteve za unovčenje bančne garancije je šteti za izpolnitev zahtevka upnika. Zato je dolžnik upniku dolžan povrniti stroške postopka zavarovanja.
vdovska pokojnina - odmera vdovske pokojnine - sporazum s srbijo
Čeprav se je tožničinemu možu po začasni odločbi izplačevala starostna pokojnina, priznana za skupno dobo, in bi se mu tudi, če bi bila preračunana za slovensko dobo, še vedno izplačevala za skupno dobo, ta pokojnina, torej ne more predstavljati osnove za odmero tožničine vdovske pokojnine. Pokojnina, ki se je pokojnemu tožničinemu možu še naprej izplačevala, je bila odmerjena pred uveljavitvijo Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo (Sporazum) na podlagi 39. člena ZPIZ z upoštevanjem skupne pokojninske dobe, dopolnjene v Srbiji in Sloveniji, in se je možu zaradi načela varstva pridobljenih pravic iz 5. odstavka 38. člena Sporazuma le izplačevala. Vendar pa so po Sporazumu varovane le pridobljene pravice pokojnega moža, ne pa tudi vdovska pokojnina, ki je tožničina izvedena pravica. Do izplačevanja pokojnine, ki je odmerjena v višini glede na skupno dobo, je bil torej upravičen le pokojni mož.
Pokojni mož je imel na dan smrti na podlagi 38. člena Sporazuma lahko le pravico do pokojnine, odmerjene na podlagi slovenske dobe, usklajene na dan smrti, čeprav te toženec še ni odmeril s končno odločbo in čeprav se mu je tudi z začasno odločbo izplačevala prvotno priznana pokojnina, odmerjena ob upoštevanju skupne dobe. Vdovska pokojnina je bila tožnici pravilno in zakonito odmerjena od pokojnine, odmerjene na podlagi slovenske dobe.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - ničnost - odpoklic s funkcije - predsednik uprave - umik tožbe - sprememba tožbe
Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo, da je tožnik zmanjšal tožbeni zahtevek, saj na novo oblikovan tožbeni zahtevek iz tožnikove pripravljalne vloge ne daje podlage za drugačen zaključek. Zmanjšanje tožbenega zahtevka pa se lahko obravnava bodisi kot delno odpoved tožbenemu zahtevku bodisi kot delni umik tožbe. Ker pogoji, da bi se lahko to zmanjšanje zahtevka štelo za delno odpoved tožbenemu zahtevku, niso bili podani (odpoved mora biti izrecna, jasna in nedvoumna), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je prišlo z zmanjšanjem tožbenega zahtevka do delnega umika tožbe. Posledično je utemeljeno izdalo sklep o ustavitvi tega dela postopka.
V primeru, če delavcu delovno razmerje pri delodajalcu zakonito preneha, ni pravne podlage, da bi bil delavec v obdobju po takšnem prenehanju delovnega razmerja upravičen do obračuna in izplačila nadomestila plače in regresa za letni dopust.
preživninska obveznost staršev - bistveno spremenjene okoliščine - rojstvo otroka - III. kategorija invalidnosti - porazdelitev preživninskega bremena - pridobitna preživninska zmožnost - potrebe preživninskega upravičenca
Preživninska zmožnost obeh staršev je enaka. Ker se bo finančno stanje matere poslabšalo (ugotovljena III. kategorija invalidnosti), in ob upoštevanju, da je celotno breme vzgoje in varstva na toženki, je materialnopravno pravilna odločitev, naj se preživninsko breme porazdeli tako, da oče krije 60% otrokovih mesečnih potreb, mati pa 40%.
preživninski spor - določitev preživnine - določitev višine preživnine - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok - preživninske potrebe otroka - otroški dodatek - način preživljanja - plačilo preživnine v denarju - pravnomočno razsojena zadeva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokler sta pravdni stranki z otrokoma skupaj živeli v skupnem gospodinjstvu, je bilo za otroke v skupnem gospodinjstvu poskrbljeno. Zahtevek za plačilo preživnine za obdobje, ko so še živeli skupaj, je bil zato pravilno zavrnjen.
Prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja je dopustna le do pravnomočno končanega postopka pred drugim pristojnim sodiščem (drugi odstavek 208. člena ZPP). V skladu z ustaljeno sodno prakso vložitev izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočne odločbe o predhodnem vprašanju ne predstavlja razloga za prekinitev postopka. Zato dejstvo, da je tožeča stranka zoper pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju vložila revizijo, ne predstavlja pravne podlage za prekinitev postopka po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP.
obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - prispevki za socialno varnost - poklicni vojak - poklicno zavarovanje - pokojninski načrt - odkupna vrednost
Ker so bila glede postopka pri izplačilih odkupne vrednosti pogodbena določila, določena tako v Pokojninskem načrtu, kakor v Pravilih upravljanja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Republike Slovenije - SODPZ, jasna in določajo glede pravočasnosti podaje zahtevka oddajo zahtevka in ne prejem zahtevka in seznanitev z zahtevkom s strani drugo pogodbenice, je potrebno v skladu z navedenim uporabiti oddajno teorijo. Po tej teoriji pa se šteje, da je tožnik svoj zahtevek na predpisanem obrazcu (obrazec 12 SODPZ) oddal pravočasno, ko ga je toženi stranki posredoval priporočeno po pošti spornega dne in se šteje, da ga je tega dne tožena stranka tudi prejela.
ZSDP-1 člen 79, 79/1, 79/2, 79/3.. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 14.
dodatek za nego otroka - seznam hudih bolezni
V sporni zadevi gre za otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni, kot je določeno v tretjem odstavku 79. člena ZSDP-1 in v 6. členu Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Pritožba sicer pravilno poudarja, da ni mišljen celoten seznam težkih, kroničnih bolezni in stanj, pač pa le točno določene bolezni in sicer tiste, ki so v tem seznamu izrecno navedene, da jim lahko pripada višji dodatek za nego otroka.
Za upoštevanje dohodka partnerja kot lastnega dohodka matere mladoletne tožnice ni materialno pravne podlage. To bi namreč pomenilo, da bi sodišče v nasprotju z zakonom materinemu partnerju "de facto" podelilo položaj preživninskega zavezanca.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011438
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 179.. Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (2005) člen 4.. Direktiva Sveta z dne 29. maja 1990 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za ročno premeščanje bremen, kadar za delavce obstaja predvsem nevarnost poškodbe hrbta (četrta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) člen 3.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Sodišče prve stopnje je v zvezi s temeljem odškodninske odgovornosti ugotovilo, da je bila prva toženka kot delodajalec na podlagi 4. člena člena Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, dolžna ročno premeščanje bremen nadomestiti s primerno delovno opremo, pripomočki in primernimi mehanskimi pomagali (prvi odstavek), saj je bilo to mogoče. Prva toženka je namreč po tožnikovi nezgodi uvedla delno avtomatizacijo delovnega procesa, tako da se čelni listi dostavijo na delovno mesto poleg zavijalnega stroja z viličarjem in jih ni treba več prenašati. Takšna obveznost je določena tudi v 3. členu Direktive o ročnem premeščanju bremen - Direktiva 90/269. Če te svoje obveznosti delodajalec ne izpolni, to ne more biti v breme delavca. Zato je podana krivdna odškodninska odgovornost prve toženke zaradi njene opustitve skladno s prvim odstavkom 131. člena OZ.
ZPIZ-2B člen 18, 39a, 39a/1.. ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 38, 38/3, 398, 398/2, 399.. ZPol člen 87.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina
Pravica do 20 % starostne pokojnine je vezana na izpolnjevanje pogojev po splošnih predpisih, ne pa na pogoje za upokojitev po posebnih predpisih, to je po ZPol v zvezi z določbo 399. člena ZPIZ-2. Določba 399. člena ZPIZ-2 se nanaša izključno le na postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih in ne na pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine.
Plačilne liste, iz katerih so sicer razvidni zneski dnevnic za opravljene prevoze v tujini, niso dokazila o plačilu teh stroškov. Po oceni izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati zahtevana zneska iz naslova dnevnic.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - izločitev izvedenca
Ker možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane in ni šlo za nujno zdravljenje je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da pogoji, določeni v 44.a členu ZZVZZ niso bili izpolnjeni ter je sodišče tako utemeljeno zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožnika. Pri tožniku je šlo za bolnišnično zdravljenje, zato do povračila stroškov zdravljenja na podlagi 44.c člena ZZVZZ, ki ureja možnost ambulantnega zdravljenja v drugi državi, tožnik ni upravičen.
dodatek za pomoč in postrežbo - samostojno hranjenje - delovni invalid I. kategorije invalidnosti
Samostojno hranjenje pomeni, da oseba lahko z rokami pri hranjenju izvaja usklajena dejanja s postreženo hrano. Med sposobnost samostojnega uživanja hrane sodi sposobnost nositi hrano ali pijačo do ust in v usta ter sposobnost hrano pred tem, če je to potrebno, z ustreznim priborom v smislu razreza ali druge oblike oziroma pristopa, pripraviti za uživanje.
Tožniku, čeprav ima prirejeno žlico, ni mogoče šteti, da se samostojno hrani. Ta ortopedski pripomoček sam po sebi še ni uporaben, če se ga ne namesti in ustrezno pričvrsti in tudi ni uporaben za razrez ali uživanje vsake in vse hrane, ampak samo za določeno hrano.
ZDSS-1 v prvem odstavku 73. člena določa, da v primeru, če je tožba vložena zoper upravni akt, mora obsegati poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, tudi navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahtevek. K tožbi je treba priložiti tudi upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - sprememba naslova - goljufija - stroški za prihod na delo - obveščanje delodajalca
Višina protipravne premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, pri čemer kaznivo dejanje goljufije stori tisti, ki z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti ali ga s tem zapelje, da v škodo svojega ali drugega premoženja kaj stori ali opusti. Znak kaznivega dejanja je le določena protipravna premoženjska korist, katero pa je sodišče ugotovilo in pojasnilo, da so bili tožniku izplačani višji prevozni stroški, kot bi mu dejansko pripadali glede na kraj dejanskega (prevoza) prihoda na delo.
V skladu s 36. členom ZDR mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti in o vseh podatkih, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Prav tako se je delavec v skladu s 37. členom ZDR dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu materialno ali moralno lahko škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. Tako je tožnik z lažno izjavo glede kraja bivanja storil tudi kršitev po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR.
ZFPPIPP člen 444, 444a. ZGD člen 418, 522. ZPP člen 208, 208/1.
prenehanje družbe - redno prenehanje družbe z likvidacijo - pravno in procesno nasledstvo
Prenehanja družbe po volji družbenikov (četudi brez likvidacije) je pravilno ločiti od prisilnega prenehanja brez likvidacije na podlagi odločitve sodišča. Le v slednjem primeru mora izvršilno sodišče postopati po 444. in 444.a členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) zaradi morebitne izvedbe stečajnega postopka nad premoženjem družbe, ki je prisilno prenehala.
V primeru prenehanja družbe po volji družbenikov, kjer so pravni nasledniki (družbeniki) znani, pa postopa izvršilno sodišče v skladu s prvim odstavkom 208. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in povabi pravne naslednike, da prevzamejo postopek.