gostota dobe - invalidska pokojnina - III. kategorija invalidnosti
Ob pomanjkanju psihiatrične dokumentacije sodno izvedensko mnenje predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku pred 20. 2. 2017 ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in je posledično tožbeni zahtevek v delu na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine utemeljeno zavrnjen.
Tožniku niti, če bi bilo mogoče popolno izgubo delovne zmožnosti in torej I. kategorijo invalidnosti ugotoviti že od 11. 9. 1995 dalje, ne bi bilo mogoče priznati pravice do invalidske pokojnine. Z dopolnjeno pokojninsko dobo 7 mesecev in 4 dni niti v tem primeru namreč ne bi izpolnjeval pogoja gostote dobe za priznanje vtoževane invalidske dajatve.
ZSDP-1 člen 79, 79/1, 79/2, 79/3.. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 14.
dodatek za nego otroka - seznam hudih bolezni
V sporni zadevi gre za otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni, kot je določeno v tretjem odstavku 79. člena ZSDP-1 in v 6. členu Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Pritožba sicer pravilno poudarja, da ni mišljen celoten seznam težkih, kroničnih bolezni in stanj, pač pa le točno določene bolezni in sicer tiste, ki so v tem seznamu izrecno navedene, da jim lahko pripada višji dodatek za nego otroka.
neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - skrbnost pooblaščenca - zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo
Vzrok zamudi ni ravnanje poštne delavke, saj je ta pisanje takoj vrnila pooblaščencu in mu na ta način omogočila pravočasno popravo napake, temveč je napako mogoče pripisati le pooblaščencu in neustrezni organizaciji njegovega poslovanja.
Prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja je dopustna le do pravnomočno končanega postopka pred drugim pristojnim sodiščem (drugi odstavek 208. člena ZPP). V skladu z ustaljeno sodno prakso vložitev izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočne odločbe o predhodnem vprašanju ne predstavlja razloga za prekinitev postopka. Zato dejstvo, da je tožeča stranka zoper pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju vložila revizijo, ne predstavlja pravne podlage za prekinitev postopka po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP.
dogovor o plačilu - dogovor o plačilu odvetniških storitev - plačilo nagrade - pravno svetovanje - zastopanje v denacionalizacijskem postopku - kdaj začne zastaranje teči - nastanek terjatve za plačilo stroškov - ugovor zastaranja - pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji - vrednost nepremičnin - zapadlost terjatve - rok izpolnitve - pripoznava dolga - pripoznava zastarane obveznosti - pretrganje zastaranja
Pravdni stranki sta v Dogovoru o plačilu nagrade izrecno in jasno določili trenutek, ko terjatev za plačilo nagrade zapade v plačilo, to je eno leto po pravnomočnosti odločb, s katerimi pridobi toženka vrednost v naravi. Tožnik bi v skrajnem primeru, če sam ni mogel ugotoviti tržne vrednosti vrnjenih nepremičnin, lahko dobil strokovno pomoč, saj bi bil v nasprotnem primeru institut zastaranja povsem razvrednoten. Sodišče je pravilno zaključilo, da ni utemeljena navedba, da je terjatev lahko nastala oziroma zapadla šele ob pridobitvi poročila o oceni vrednosti nepremičnin, kar je bilo 24. 5. 2012. Nagrado je bilo mogoče oceniti oziroma določiti že prej.
fizična in civilna delitev - sporazum o delitvi solastne nepremičnine - če fizična delitev stvari ni mogoča - pogoji za fizično delitev solastnine - civilna delitev stanovanja
Med strankama ni sporno, da fizična delitev nepremičnine ni mogoča in da nimata sredstev za izplačilo. Ker stanovanje predstavlja samostojno funkcionalno celoto in ga ni mogoče fizično deliti, se civilni delitvi ni več mogoče izogniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00009259
ZPrCP člen 19, 19/3, 19/5. ZPP člen 213, 213/1, 337, 337/1. OZ člen 132. URS člen 33, 34, 72. Odlok o cestnoprometni ureditvi (2007) člen 49.
odstranitev zapuščenega vozila - lastnik vozila - dolžnost lastnika - hramba zaseženega vozila - pravica do zasebne lastnine - škoda zaradi nemožnosti uporabe vozila - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje - nastala škoda - vzročna zveza - nesklepčnost tožbe - pravno odločilna dejstva - nedovoljene pritožbene novote
Kljub temu, da tožnik ni odgovoren za prekršek, opredeljen v petem odstavku 19. člena ZPrCP, je kot lastnik za odstranitev zapuščenega vozila dolžan poskrbeti - v roku treh dni po tem, ko je bila odstranitev pisno odrejena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00009949
URS člen 26. ZPP člen 2, 182, 182/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZJN-2 člen 44. ZRPJN člen 4, 4/1, 23, 23/5.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje njenih organov - pravica do povrnitve škode - protipravnost ravnanja Državne revizijske komisije - odločanje v upravnem postopku - zmotna uporaba materialnega prava - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - kvalificirana stopnja napačnosti - postopek javnega naročila - potek postopka - reševanje predhodnih vprašanj - smiselna uporaba ZPP - revizija postopka javnega naročanja - verjetnost obstoja terjatve - navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov
Pri presoji, ali je bilo ravnanje državnega organa protipravno, je treba izhajati iz narave njegovega dela. Tako je (tudi) odločanje upravnih organov v upravnih zadevah z vidika miselnega procesa podobno ali celo enako miselnemu procesu sodnika. In zato vsaka zmotna ugotovitev dejanskega stanja ali drugačna razlaga pravnega predpisa (tudi v teh primerih), tako po stališču sodne prakse, kot pravne teorije, še ne pomeni protipravnega ravnanja.
Tudi ustaljena sodna praksa s protipravnostjo ravnanja državnega organa razume le kvalificirano stopnjo napačnosti, ki se kaže zlasti kot: nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse; neuporabo povsem jasne določbe zakona ali namerno razlago predpisa v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti; grobo kršenje postopka; opustitev ugotavljanja lastništva stanovanja, ki je v izvršbi predmet izvršbe; napake, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja (v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj kakršnegakoli z zakonom predvidenega postopka); vrsto hudih postopkovnih napak v postopku, za katerega je že po naravi stvari značilna velika občutljivost (npr. postopek pridržanja v psihiatrični organizaciji).
Pritožnica meni, da bi moralo prvostopenjsko sodišče presoditi, ali je bil njen zahtevek za revizijo postopka javnega naročanja utemeljeno zavrnjen ali ne. Preizkus protipravnosti pa ne more pomeniti izčrpne in podrobne analize izvedbe postopka javnega naročanja, primerjave dokazov in njihove ocene, kot to želi pritožnica. Če bi sledili njeni logiki, bi to povzročilo, da bi sodišče na enak način kot DRSC in DKOM presojalo pravilnost izbire v postopku konkretnega javnega naročila. Slednje v tem odškodninskem sporu, kjer se ugotavlja obstoj protipravnosti in ne pravilnost ravnanja državnih organov, ni njegova naloga.
O odločanju v nasprotju z izrecno zakonsko določbo bi bilo mogoče govoriti, če bi zakon izrecno in jasno urejal način uporabe določb o reševanju predhodnih vprašanj v postopkih javnega naročanja. ZRPJN pa prav nasprotno napotuje (ne na neposredno, ampak) na smiselno uporabo določb ZPP, kar pomeni uporabo določb v obsegu in na način, ki ustreza naravi pravnega razmerja, ki naj se z uporabo teh določb uredi. In prav to sta v postopku izbire najugodnejšega ponudnika storili DRSC in DKOM, ko sta se glede ugotavljanja obstoja spornih obveznosti izbranega ponudnika v svojih odločbah postavili na stališče, ki predstavlja eno od možnih razlag zakona, da v reviziji postopka javnega naročanja, ki temelji tudi na načelu hitrosti postopka, zadošča ugotavljanje verjetnosti obstoja sporne terjatve in da DKOM utemeljenosti sicer sporne terjatve ne more presojati namesto sodišča.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj verjetnosti terjatve - težko nadomestljiva škoda - načelo sorazmernosti
Ker toženci svojih dejanj, s katerimi nedvomno vznemirjajo lastninsko pravico tožnice, niti ne zanikajo, je glede na vse povedano utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica najmanj s stopnjo verjetnosti izkazala obstoj svoje terjatve.
ZPP člen 328, 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 129.
zakonski spori in spori iz razmerij med starši in stroški - preživninska obveznost - preživnina - višina preživnine - znižanje preživninske obveznosti - zvišanje preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - materialne zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti staršev - potrebe otroka - visok življenjski standard - nadpovprečna preživnina - varstvo in vzgoja skupnih otrok - sodba presenečenja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - očitna pisna pomota
V obeh pritožbah pravdnih strank je zaznati poudarjen interes, da bi celovitost življenja zajeli v matematične številke in denarne zneske. Sodišče prve stopnje se ni ujelo v zanko matematističnega pravdanja glede višine preživnine, ki ne more predstavljati otrokove največje koristi. Nasprotno, vzpostavilo je ustrezno vrednotno ravnotežje in tehtalo pravnorelevantne okoliščine. Izhajalo je iz materialnih zmožnosti obeh staršev, potreb deklic, upoštevaje njuno starost in dejstvo, da so tožnikovi prihodki v preteklosti omogočali višji življenjski standard.
O sodbi presenečenja je moč govoriti v primeru, če sodišče svojo odločitev opre na pravno podlago, na katero stranka ob zadostni skrbnosti ni mogla računati in je izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede te podlage bistvenega pomena. Čeprav je prisojeni znesek preživnine res nekoliko višji od povprečja, pa zato še ne gre za sodbo presenečenja.
Ni nerazumno sklepanje, da ima tožnik kot bivši rokometaš široko razvejano mrežo poznanstev (tudi v tujini), da mu delodajalec omogoča nadaljnji študij in da je lažje zaposljiv kot povprečen kandidat na trgu, tudi v primerjavi s toženko. Čeprav bi bila morebiti tudi toženka zmožna dodatnega študija, pa je pri tem vendarle bolj omejena, saj je zavezana k skrbi za mladoletni hčerki, ki sta ji zaupani v vzgojo in varstvo. Zato je tožnikov položaj glede možnosti študija bistveno ugodnejši od toženkinega.
Toženkino skrb za mladoletni hčeri, ki sta ji bili zaupani v varstvo in vzgojo, je treba pri porazdelitvi preživninskega bremena ustrezno ovrednotiti, kar je prvo sodišče, ob upoštevanju pridobitnih zmožnosti pravdnih strank, tudi storilo.
Pritožnica s sklicevanjem na t. i. nadpovprečno družino ne more uspeti. Sodišče prve stopnje je pri odmeri višine preživnine ustrezno upoštevalo tožnikove dobre dohodke. Dejstvo, da je družina v preteklosti živela v tujih državah, in sklicevanje na status, pa nima take teže, kot jo želi prikazati toženka. Tudi za potrebe in stroške deklic, ki jih pritožnica posebej izpostavlja, velja, da numerični oz. računskih pristop ni ustrezen. Ocena potreb deklic je koherentna njihovim potrebam glede na starost, njihovim posebnim potrebam in dobrim finančnim zmožnostim tožnika. Prisojena odškodnina v višini 420,00 EUR za deklico oz. 840 EUR za obe skupaj jima bo omogočila ukvarjanje s prostočasnimi aktivnostmi, tudi tistimi, ki so bile med postopkom izražene, pa jih jima mati ne more omogočiti. Preživnina bo pokrila potrebe po prehrani, obleki in obutvi, tudi če deklici hitro rasteta, kot želi prikazati pritožnica, ter jima je obleko in obutev treba pogosteje kupovati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010263
OZ člen 165, 168, 168/1, 168/3, 299, 378. ZPP člen 139, 139/6, 214, 214/2, 258, 258/2, 286b, 286b/1. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 74. Pravilnik o sodnih tolmačih (2010) člen 48, 48/1, 48/2, 49, 49/1, 49/3.
predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - kršitev pogodbe - odstop od pogodbe - pravno priznana premoženjska škoda - izgubljeni dobiček - določanje višine izgubljenega dobička - fiksni in variabilni stroški - trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - vročanje sodnih pisanj - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - prekluzija dejstev - stroški sodnega tolmača - preložitev naroka - opravičilo izostanka - izjeme od pravila o zaslišanju obeh strank - odločitev o pravdnih stroških
Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je zahtevek tožeče stranke iz naslova izgubljenega dobička nesklepčen, ker naj bi tožeča stranka enačila izgubljeni dobiček z izgubljenim prihodkom, s tem ko je izgubljeni dobiček opredelila le kot razliko med nakupno in prodajno ceno blaga. Teorija in sodna praksa, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, se nanaša na primere, ko gre za dolgoročno oziroma dolgotrajno poslovanje oškodovanca, ki je bilo zaradi škodnega dogodka prekinjeno oziroma ovirano, v predmetni zadevi pa gre za enkratni posel preprodaje blaga, ki ni bil realiziran, tako da v zvezi z njim drugih (variabilnih) stroškov poslovanja, kot jih je navedla že tožeča stranka, niti ni mogoče pričakovati. Breme opredelitve morebitnih drugih (dodatnih) variabilnih stroškov je bilo zato na toženi stranki, ki pa takšnih navedb ni podala.
Ni dvoma, da je tožena stranka tožbo s prilogami (te je tožeča stranka sprva predložila v nemškem jeziku) kljub napaki pri vročanju dejansko prejela, saj je nanjo pravočasno odgovorila, pri čemer se je vsebinsko opredelila tako do navedb v tožbi kot tudi do njenih prilog. Overjen prevod priloženih prilog je nato sodišče toženi stranki vročilo dne 3. 3. 2016, tako da se je do njih še enkrat opredelila v prvi pripravljalni vlogi z dne 18. 3. 2016. Glede na pojasnjeno se tožena stranka na kršitev pravil o vročanju ne more sklicevati (šesti odstavek 139. člena ZPP).
Opravičiti izostanek ne pomeni le navesti razloge zanj, ampak za te razloge predložiti tudi ustrezna dokazila.
solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost povzročiteljev - solidarna odgovornost (alternativna vzročnost) - sodelovanje v pretepu - telesna poškodba povzročena v pretepu - škoda povzročena v pretepu - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - sprememba zagovora na glavni obravnavi - identično dejansko stanje
Za solidarno odškodninsko odgovornost tožencev na podlagi četrtega odstavka 186. člena ZPP mora sodišče ugotoviti, da sta bila med seboj povezana in je škodo povzročil eden izmed njiju, ni pa mogoče ugotoviti, kateri.
Dejstvo, da je bil prvotoženec spoznan za krivega v kazenski zadevi glede povzročitve hude telesne poškodbe, še ne pomeni, da sodišče na podlagi dokaznega postopka v civilnem postopku ne more ugotoviti, da je tudi drugi toženec tožniku povzročil škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00009328
OZ člen 239, 243, 243/1, 766, 766/1. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost odvetnika - mandatna pogodba z odvetnikom - kršitev mandatne pogodbe - skrbnost odvetnika - protipravno ravnanje - trditveno in dokazno breme - nastanek škode
Predpostavki za nastanek odškodninske odgovornosti odvetnika za škodo, ki nastane stranki zaradi neuspeha v sodnem postopku, sta med drugim obstoj vzročne zveze med odvetnikovim premalo skrbnim ravnanjem ter nastalo škodo ter obstoj same škode. Zato je kot predhodno vprašanje v pravdi na plačilo tovrstne odškodnine treba ugotavljati, ali bi stranka s svojim zahtevkom ob ustreznem profesionalnem ravnanju odvetnika v drugi pravdi sploh lahko uspela. Če bi stranka kljub ustrezno skrbnemu ravnanju odvetnika pravdo vseeno izgubila, pravno priznana škoda ne bi nastala. Dokazno breme za nastanek škode kot posledice nestrokovnega ravnanja odvetnika je na strani oškodovanca, torej tožeče stranke.
nezavezujoče zbiranje ponudb - neposredna pogajanja - javna dražba - sklep o prodaji - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - neuspela dražba - določitev pogodbene cene - izklicna ali izhodiščna cena - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe
Zmotno je stališče pritožnika, da lahko sodišče določi kot način prodaje nezavezujoče zbiranje ponudb le v primeru, če vrednosti premoženja ni mogoče oceniti. V primeru iz 2. točke četrtega odstavka 331. člena ZFPPIPP odloči sodišče, da se opravi nezavezujoče zbiranje ponudb zaradi prodaje na podlagi neposrednih pogajanj, če prodaja z javno dražbo ali z zbiranjem zavezujočih ponudb ni bila uspešna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00009671
OZ člen 33, 33/5, 350, 352, 352/2, 435. URS člen 26. ZPPSL člen 154, 154/1, 154/5. ZZK-1 člen 89, 89/4, 89/4-1, 96. ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/1, 212.
odškodninska odgovornost države - neposlovna odškodninska odgovornost - prodaja v stečajnem postopku - oblastno ravnanje - zastaranje - javno zbiranje ponudb - razpravno načelo - izviren način pridobitve lastninske pravice
Prodajna pogodba z dne 15. 11. 2007 (za nezazidano stavbno zemljišče) med Š. d. o. o. - v stečaju in J. P. s. p. (sedaj tožeča stranka) je bila sklenjena v stečajnem postopku na podlagi javnega zbiranja ponudb in kot takšna ni tipična obligacijskopravna pogodba.
S pritožnico se je nedvomno mogoče strinjati, da je akt prodaje nepremičnine v predmetni zadevi potrebno obravnavati drugače, kot bi ga obravnavali, če bi Š. d. o. o. - v stečaju sporno nepremičnino prodajala sama. Potrebno ga je obravnavati skozi prizmo dejstva, da je bila prodana v javnem postopku, ki ga korigira sodišče in pri tem izvaja oblastne naloge. Premoženje stečajnega dolžnika je torej res prodajal stečajni upravitelj, ki ga je pri tem nadziral in mu dajal navodila predsednik stečajnega senata. O prodaji premoženja je stečajni upravitelj - kot pravilno navaja pritožnica - v imenu stečajnega dolžnika tudi sklenil pogodbo, vendar pa to po presoji pritožbenega sodišča ne pomeni, da je tožena stranka v tem primeru odgovorna zaradi zatrjevane (nepravočasne) izpolnitve te pogodbe s strani upravitelja in senata. Tožena stranka v tem primeru ne odgovarja po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti. Njeno odgovornost je zaradi oblastne narave ravnanja mogoče utemeljiti kvečjemu na določilu 26. člena Ustave RS.
Na podlagi prodaje premoženja v stečajnem postopku, ki je opravljena na podlagi javnega zbiranja ponudb, kupec pridobi lastninsko pravico na originaren način. Izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila tako ni pogoj za pridobitev lastninske pravice.
javna priobčitev komercialnih fonogramov - denarno nadomestilo - kolektivna organizacija
Odgovor na vprašanje, ali so se na prireditvi predvajali komercialni ali nekomercialni fonogrami, ni stvar terenskega zastopnika, od katerega tudi ni mogoče pričakovati, da bi znal pojasniti, katera glasba se predvaja in kje jo je mogoče najti.
Bistveno je, ali je šlo za glasbo, posneto in izdano v komercialne namene, ki je dostopna in ponujena javnosti v razumni količini. Ker je sodišče ugotovilo, da zvočni posnetek ni bil izdan z namenom tržne eksploatacije, temveč v namene izobraževanja udeležencev K., ne more biti deležen pravnega varstva komercialnega fonograma.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00010926
ZDR-1 člen 45, 179.. OZ člen 131, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnik se je poškodoval pri snemanju glave volana. Podana je krivdna odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je utrpel tožnik v nesreči pri delu, saj tožniku ni zagotovila varnega delovnega okolja, ustreznega orodja za opravljanje dela - "snemalca" in ga ni poučila o varnem delu na način, da se opravilo - snemanje glave volana opravlja z vpetjem glave volana v primež.
Tožnik ni soprispeval k nastanku škode. Uporaba zaščitnih rokavic (iz blaga) nesreče pri delu ne bi preprečila, niti ne bi zmanjšala poškodbe.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - odvetnik kot pooblaščenec - nepredložitev pooblastila - zavrženje tožbe - naknadna odobritev pravdnih dejanj - soglasje novega toženca za vstop v pravdo
Odobritev vložitve tožbe (kar bi imelo za posledico sodelovanje RS v pravdi kot tožnice) in soglasje, da v pravdo na tožeči strani namesto nje vstopi Stanovanjski sklad RS (kar bi - če bi takšno soglasje dala tudi toženka - imelo za posledico, da RS v postopku sploh ne bi sodelovala), sta namreč dve popolnoma različni izjavi, ki imata tudi različne posledice. Vsebinsko jasne izjave o soglasju za vstop druge osebe v pravdo, zato ni mogoče širiti preko njenega jezikovnega pomena.
stroški nepravdnega postopka - založitev predujma za delo izvedenca - smiselna uporaba določb ZPP
Smiselna uporaba določb ZPP pride v skladu s 37. členom ZNP v nepravdnem postopku v poštev zgolj v primerih, če z zadnje omenjenim (ali drugim) zakonom ni drugače določeno. ZNP predvideva za rešitev vprašanja založitve predujma za stroške izvedenca (v postopkih kot je predmetni) drugačno ureditev.