ZFPPIPP člen 444, 444a. ZGD člen 418, 522. ZPP člen 208, 208/1.
prenehanje družbe - redno prenehanje družbe z likvidacijo - pravno in procesno nasledstvo
Prenehanja družbe po volji družbenikov (četudi brez likvidacije) je pravilno ločiti od prisilnega prenehanja brez likvidacije na podlagi odločitve sodišča. Le v slednjem primeru mora izvršilno sodišče postopati po 444. in 444.a členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) zaradi morebitne izvedbe stečajnega postopka nad premoženjem družbe, ki je prisilno prenehala.
V primeru prenehanja družbe po volji družbenikov, kjer so pravni nasledniki (družbeniki) znani, pa postopa izvršilno sodišče v skladu s prvim odstavkom 208. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in povabi pravne naslednike, da prevzamejo postopek.
plačilo razlike plače - dodatek za stalno pripravljenost - javni zavod - nadure
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno nasprotuje odločitvi o delni ugoditvi zahtevku za plačilo dodatka za čas stalne pripravljenosti. Sodišče prve stopnje se je pri tem sicer oprlo na pravilno pravno podlago iz 46. člena KPJS, ki določa, da javnemu uslužbencu pripada dodatek za čas stalne pripravljenosti v višini 20 % urne postavke osnovne plače, in da se mu čas stalne pripravljenosti ne šteje v delovni čas. Pri ugotavljanju odločilnega dejstva, ali je tožena stranka od tožnika zahtevala oziroma pričakovala, da se bo na alarm odzval tudi v nočnem času (med 00.00 in 6.00 uro), pa ni celovito dokazno ocenilo izpovedi prič.
Sodišče prve stopnje je pri presoji utemeljenosti zahtevka za plačilo dodatka za neenakomerno razporejen delovni čas zmotno uporabilo določilo drugega odstavka 42. člena KPJS, v skladu s katerim 10-odstotni dodatek urne postavke osnovne plače javnemu uslužbencu pripada za ure opravljene v šestem in sedmem delovnem dnevu. Iz navedenega določila ne izhaja, da javnemu uslužbencu omenjeni dodatek pripada tudi za osmi in deveti dan, zato je sodišče prve stopnje tožniku 10-odstotni dodatek neutemeljeno prisodilo tudi za te dneve.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - izločitev izvedenca
Ker možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane in ni šlo za nujno zdravljenje je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da pogoji, določeni v 44.a členu ZZVZZ niso bili izpolnjeni ter je sodišče tako utemeljeno zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožnika. Pri tožniku je šlo za bolnišnično zdravljenje, zato do povračila stroškov zdravljenja na podlagi 44.c člena ZZVZZ, ki ureja možnost ambulantnega zdravljenja v drugi državi, tožnik ni upravičen.
ZGD-1 člen 35, 35/3.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pravna oseba - zakoniti zastopnik - prokurist - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - zastopanje na naroku
Sodišče prve stopnje na podlagi zmotnega materialnopravnega stališča, da prokurist ne more zastopati gospodarske družbe na naroku za glavno obravnavo, toženi stranki ni omogočilo sodelovanja v postopku in je s tem storilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR-1 člen 203, 207, 207/3.. ZDSS-1 člen 6, 44, 44/2.. ZPP člen 180, 180/3.. URS člen 76.. ZKolP člen 3, 3/2.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2009) člen 29, 29/3, 29/3-2.
Panožna kolektivna pogodba nalaga delodajalcu obračun in odvod sindikalne članarine, zato je v zvezi s tem vprašanjem predmetni spor šteti za kolektivni delovni spor po a) točki 6. člena ZDSS-1, ker gre za spor o izvrševanju kolektivne pogodbe. Glede na trditve predlagatelja v predlogu o spornih ravnanjih nasprotnega udeleženca (izvajanje pritiska na člane sindikata s strani nasprotnega udeleženca, nagovarjanje članov predlagatelja k izstopu iz članstva, izpisovanje članov predlagatelja, …) pa se po stališču pritožbenega sodišča predmetni spor (vsaj delno) uvršča tudi med spore o pristojnosti sindikata v zvezi z delovnim razmerji po e) točki 6. člena ZDSS-1. Zatrjevana ravnanja nasprotnega udeleženca bi namreč posegala tudi v avtonomijo sindikata, v pravice delavcev iz delovnega razmerja do svobodnega včlanjevanja v sindikalne organizacije (76. člen URS.) in s tem tudi v pristojnosti sindikata, ki jih ima ta v zvezi s svojimi člani, torej delavci.
Ker tožnica tožbe ni umaknila na naroku, je neutemeljena pritožbena navedba, da bi jo morala razpravljajoča sodnica seznaniti s posledicami umika. Pritožbene navedbe, da je tožbo umaknila z namenom prekinitve postopka, predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP), poleg tega iz vloge tožnice izrecno izhaja, da tožbo umika, umika tožbe pa ni možno preklicati.
Sodišče prve stopnje odmerjenih stroškov toženke sicer ni konkretizirano navedlo, je bila pa tožnica s priglašenimi stroški toženke seznanjena z vročitvijo odgovora na tožbo, ki ji je bil vročen s fikcijo vročitve. Zato bo odmero stroškov obrazložilo pritožbeno sodišče.
ZDR-1 člen 33, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - zdravstveno stanje delavca - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožnik s tem, ko je v dveh dneh samovoljno zapustil delovno mesto brez dovoljenja in ne da bi se evidentiral, huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Obveznost opravljanja dela je temeljna obveznost delavca v skladu s 33. členom ZDR-1.
Izredna odpoved pogdobe o zaposlitvi delodajalca delavcu je najstrožja sankcija, ki jo ima delodajalec na voljo v primeru ugotovljenih kršitev delovnopravnih obveznosti delavca. Ker v delovnem pravu velja načelo stopnjevitosti sankcij, je podaja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi rezervirana za njahujše primere kršitev, ko bi bilo od delodajalca nerazumno zahtevati, naj delavca kljub njegovi kršitvi zadrži na delu še v času odpovednega roka. Pri tem ocena, kdaj bi bilo od delodajalca to nerazumno pričakovati, temelji na izpolnjenosti dveh pogojev. Pri pogoj je stvarnega značaja in ga je treba ugotavljati in presojati predevsem glede na naravo, težo in posledice delavčeve kršitve obveznosti z delovnega razmerja. Drugi pogoj pa ima osebni značaj in ga je treba presojati ob upoštevanju, kako je ta kršitev vplivala na medsebojna razmerja strank, medsebojno zaupanje, možnosti nadaljnjega sodelovanja in podobno.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj verjetnosti terjatve - težko nadomestljiva škoda - načelo sorazmernosti
Ker toženci svojih dejanj, s katerimi nedvomno vznemirjajo lastninsko pravico tožnice, niti ne zanikajo, je glede na vse povedano utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica najmanj s stopnjo verjetnosti izkazala obstoj svoje terjatve.
nezavezujoče zbiranje ponudb - neposredna pogajanja - javna dražba - sklep o prodaji - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - neuspela dražba - določitev pogodbene cene - izklicna ali izhodiščna cena - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe
Zmotno je stališče pritožnika, da lahko sodišče določi kot način prodaje nezavezujoče zbiranje ponudb le v primeru, če vrednosti premoženja ni mogoče oceniti. V primeru iz 2. točke četrtega odstavka 331. člena ZFPPIPP odloči sodišče, da se opravi nezavezujoče zbiranje ponudb zaradi prodaje na podlagi neposrednih pogajanj, če prodaja z javno dražbo ali z zbiranjem zavezujočih ponudb ni bila uspešna.
ZPP člen 212, 214, 214/2, 285, 337, 337/1. ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 52, 52/1, 56, 56/2. ZD člen 142.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema - izvenzakonska skupnost - skupno premoženje - zakonska domneva - z delom pridobljeno premoženje - sredstva, pridobljena z delom - odgovornost za obveznosti, ki obremenjujejo skupno premoženje - odgovornost zakoncev za skupne dolgove - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - kredit - najem kredita v času trajanja izvenzakonske skupnosti - tekoče potrebe družine - razpolaganje s skupnim premoženjem - načelo enakopravnega obravnavanja strank - materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme - dokazovanje negativnega dejstva - nedovoljene pritožbene novote
Če bi sodišče v okviru materialno procesnega vodstva toženko pozivalo, da zanika tožbeno trditev, da so bila v izvenzakonski skupnosti z delom pridobljena sredstva porabljena za potrebe življenja v izvenzakonski skupnosti ali za potrebe skupnega premoženja, in navede, kako so bila porabljena, bi kršilo načelo enakopravnega obravnavanja strank.
vmesna sodba - smučarska nezgoda - organizacija učenja smučanja - krivdna odgovornost učitelja - protipravno ravnanje - odškodninska odgovornost za ravnanje drugega - izvedensko mnenje
Ugotovitvi, da je otrok, ki že glede na svojo starost (in ne le glede na tedanje smučarske sposobnosti) še ni bil sposoben predvidevanja in hitrega reagiranja na neobičajne situacije, potreboval navodila med samo vožnjo, in da mu teh učiteljica zaradi prevelike razdalje ni mogla dati (in mu jih glede na to, da kritične situacije sploh ni opazila, tudi ni dala), dajeta podlago za prepričljiv sklep, da je bilo ravnanje učiteljice, za katerega odgovarja pritožnik, nedopustno in da je podana vzročna zveza med njim in nastankom škode. Če bi vozila v krajši razdalji za učencem, bi imela možnost, da bi se z ustreznimi navodili otroku sproti odzivala na kritične situacije, s tem pa bi bistveno zmanjšala možnost nastanka škode. V takem položaju bi se drugi toženec lahko razbremenil odgovornosti, če bi dokazal bodisi da pravila stroke ne zahtevajo kratke razdalje med učencem in učiteljem, bodisi da so bile otrokove (splošne in smučarske) sposobnosti take, da med vožnjo ni več potreboval navodil. Šele v tem primeru bi bilo mogoče škodni dogodek pripisati naključju, za kar se zavzema drugi toženec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00009259
ZPrCP člen 19, 19/3, 19/5. ZPP člen 213, 213/1, 337, 337/1. OZ člen 132. URS člen 33, 34, 72. Odlok o cestnoprometni ureditvi (2007) člen 49.
odstranitev zapuščenega vozila - lastnik vozila - dolžnost lastnika - hramba zaseženega vozila - pravica do zasebne lastnine - škoda zaradi nemožnosti uporabe vozila - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje - nastala škoda - vzročna zveza - nesklepčnost tožbe - pravno odločilna dejstva - nedovoljene pritožbene novote
Kljub temu, da tožnik ni odgovoren za prekršek, opredeljen v petem odstavku 19. člena ZPrCP, je kot lastnik za odstranitev zapuščenega vozila dolžan poskrbeti - v roku treh dni po tem, ko je bila odstranitev pisno odrejena.
nujna pot - smotrnost poteka nujne poti - načelo sorazmernosti - pomanjkljivi razlogi - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Določbi 88. in 89. člena SPZ uzakonjata ustavno načelo sorazmernosti, ki ureja harmonizacijo dveh nepremičninskih interesov, interesa predlagatelja in interesa nasprotnega udeleženca. Za odgovor na vprašanje, kdaj gre za nesorazmeren poseg v pravico nasprotnega udeleženca, je poleg intenzivnosti posega v lastninsko pravico, odločilnega pomena tudi položaj gospodujoče nepremičnine ter možnost njene drugačne povezave z javno cesto. Da gre pri parcelni številki 123/8 k. o. X v lasti nasprotnih udeležencev za dvorišče, v postopku ni sporno. Da naj nujna pot ne bi potekala preko dvorišč, o čemer je sodna praksa ustaljena, je v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo tudi prvostopenjsko sodišče. Vendar pa ta prepoved ni absolutna, kar je prav tako upoštevalo sodišče prve stopnje. Dovolitev tovrstne nujne poti je povezana z ugotavljanjem sorazmernosti. Prvostopenjsko sodišče je zapisalo, da so koristi, ki jih bosta imela predlagatelja, večje v primerjavi s škodo, ki je nastala nasprotnim udeležencem. Pri tem ni opravilo tehtanja sorazmernosti posega v lastninsko pravico nasprotnih udeležencev, niti ni obrazložilo, zakaj so koristi predlagateljev večje.
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 9, 40. ZLNDL člen 2. SPZ člen 43, 269.
garaža na zemljišču v družbeni lastnini - pravica uporabe - pravica uporabe na stavbnih zemljiščih - pridobitev pravice uporabe - prenos pravice uporabe - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi ugotovitev pravilno zaključilo, da je pravni prednik tožnika pridobil pravico uporabe na spornih zemljiščih, ta pa se je z uveljavitvijo ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico. Takrat veljavni predpisi so sicer res določali, da mora biti za veljaven prenos pravice uporabe sklenjena pisna pogodba oziroma izdana odločba o dodelitvi pravice uporabe za gradnjo s strani občinskega upravnega organa za premoženjske zadeve (9. in 40. člen Zakona o prometu z zemljišči in stavbami – ZPZS). Vendar je sodna praksa v podobnih primerih doslej že večkrat zavzela stališče, da je kljub neobstoju pisne pogodbe o prenosu pravice uporabe na stavbnem zemljišču oziroma odločbe o dodelitvi pravice uporabe, takšno pravico pridobila oseba, ki je ob vednosti in izrecnem dovoljenju osebe, pristojne za oddajo stavbnih zemljišč, z vsemi dovoljenji (soglasji), potrebnimi za gradnjo in uporabo novo zgrajene stavbe, zgradila objekt in ga uporabljala.
solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost povzročiteljev - solidarna odgovornost (alternativna vzročnost) - sodelovanje v pretepu - telesna poškodba povzročena v pretepu - škoda povzročena v pretepu - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - sprememba zagovora na glavni obravnavi - identično dejansko stanje
Za solidarno odškodninsko odgovornost tožencev na podlagi četrtega odstavka 186. člena ZPP mora sodišče ugotoviti, da sta bila med seboj povezana in je škodo povzročil eden izmed njiju, ni pa mogoče ugotoviti, kateri.
Dejstvo, da je bil prvotoženec spoznan za krivega v kazenski zadevi glede povzročitve hude telesne poškodbe, še ne pomeni, da sodišče na podlagi dokaznega postopka v civilnem postopku ne more ugotoviti, da je tudi drugi toženec tožniku povzročil škodo.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00009703
ZOZP člen 18. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 85, 85a, 85b. OZ člen 352, 403, 963.
regresno upravičenje - cesija - škoda - neposredni zahtevek - renta - omejitev odgovornosti zavarovalnice do višine zavarovalne vsote - zastaranje - uporaba slovenskega prava - kolizijska pravila - sukcesivna škoda
V konkretnem primeru je ostalo nerazčiščeno, ali gre za situacijo, kot jo predvideva 85(a). člen Uredbe ES št. 883/2004 (cesijo), ali pa 85(b). člen Uredbe ES št. 883/2004 (direktni zahtevek). Iz trditev tožeče stranke sicer izhaja, da se je slednja sicer bolj sklicevala na subrogacijo oz. cesijo, vendar pa je tudi omenjala direktne zahtevke.
Če gre za cesijo oz. subrogacijo po 85(a). členu Uredbe (ES) št. 883/2004, torej za situacijo, ko na nosilca socialnega zavarovanja (v zameno za plačane vdovske rente) preidejo pravice, ki jih ima vdovec nasproti povzročitelju prometne nesreče (116. člena X. knjige nemškega Socialnega zakonika), tožnica utemeljuje zahtevek na cedirani terjatvi, v zvezi s katero pa je treba zatrjevati (in ugotoviti), ali ima vdovec sploh kakršnekoli zahtevke do toženke, torej ali sploh obstaja terjatev, ki je bila na podlagi 116. člena X. knjige nemškega Socialnega zakonika cedirana na tožnico (in ali jo tožnica sploh dovolj konkretizirano zatrjuje - list. št. 27). Če te terjatve ni, potem tudi do cesije ni moglo priti, zaradi česar je obstoj cedirane terjatve pravno odločilno dejstvo, ki ga sodišče prve stopnje ni ugotavljalo oz. se z njim ni ukvarjalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00009328
OZ člen 239, 243, 243/1, 766, 766/1. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost odvetnika - mandatna pogodba z odvetnikom - kršitev mandatne pogodbe - skrbnost odvetnika - protipravno ravnanje - trditveno in dokazno breme - nastanek škode
Predpostavki za nastanek odškodninske odgovornosti odvetnika za škodo, ki nastane stranki zaradi neuspeha v sodnem postopku, sta med drugim obstoj vzročne zveze med odvetnikovim premalo skrbnim ravnanjem ter nastalo škodo ter obstoj same škode. Zato je kot predhodno vprašanje v pravdi na plačilo tovrstne odškodnine treba ugotavljati, ali bi stranka s svojim zahtevkom ob ustreznem profesionalnem ravnanju odvetnika v drugi pravdi sploh lahko uspela. Če bi stranka kljub ustrezno skrbnemu ravnanju odvetnika pravdo vseeno izgubila, pravno priznana škoda ne bi nastala. Dokazno breme za nastanek škode kot posledice nestrokovnega ravnanja odvetnika je na strani oškodovanca, torej tožeče stranke.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011349
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 153, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Ob pravilno ugotovljenem dejstvu, da je do poškodbe tožnikovega kolena prišlo zaradi udarca stopnice vagona ob njegovem zanihanju po spetju z drugim vagonom, je pravilna tudi presoja sodišča prve stopnje, da je podana objektivna odgovornost tožene stranke za tožniku nastalo škodo. Spajanje dveh težkih vagonov, ki jih delavec ne more upravljati z lastnim telesom in tako kljub skrajni skrbnosti njihovih premikov ne more imeti pod neposrednim nadzorom, je delo s povečano nevarnostjo za nastanek poškodb. To pa terja presojo odgovornosti tožene stranke po pravilih odgovornosti ne glede na krivdo.
ZPP člen 328, 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 129.
zakonski spori in spori iz razmerij med starši in stroški - preživninska obveznost - preživnina - višina preživnine - znižanje preživninske obveznosti - zvišanje preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - materialne zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti staršev - potrebe otroka - visok življenjski standard - nadpovprečna preživnina - varstvo in vzgoja skupnih otrok - sodba presenečenja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - očitna pisna pomota
V obeh pritožbah pravdnih strank je zaznati poudarjen interes, da bi celovitost življenja zajeli v matematične številke in denarne zneske. Sodišče prve stopnje se ni ujelo v zanko matematističnega pravdanja glede višine preživnine, ki ne more predstavljati otrokove največje koristi. Nasprotno, vzpostavilo je ustrezno vrednotno ravnotežje in tehtalo pravnorelevantne okoliščine. Izhajalo je iz materialnih zmožnosti obeh staršev, potreb deklic, upoštevaje njuno starost in dejstvo, da so tožnikovi prihodki v preteklosti omogočali višji življenjski standard.
O sodbi presenečenja je moč govoriti v primeru, če sodišče svojo odločitev opre na pravno podlago, na katero stranka ob zadostni skrbnosti ni mogla računati in je izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede te podlage bistvenega pomena. Čeprav je prisojeni znesek preživnine res nekoliko višji od povprečja, pa zato še ne gre za sodbo presenečenja.
Ni nerazumno sklepanje, da ima tožnik kot bivši rokometaš široko razvejano mrežo poznanstev (tudi v tujini), da mu delodajalec omogoča nadaljnji študij in da je lažje zaposljiv kot povprečen kandidat na trgu, tudi v primerjavi s toženko. Čeprav bi bila morebiti tudi toženka zmožna dodatnega študija, pa je pri tem vendarle bolj omejena, saj je zavezana k skrbi za mladoletni hčerki, ki sta ji zaupani v vzgojo in varstvo. Zato je tožnikov položaj glede možnosti študija bistveno ugodnejši od toženkinega.
Toženkino skrb za mladoletni hčeri, ki sta ji bili zaupani v varstvo in vzgojo, je treba pri porazdelitvi preživninskega bremena ustrezno ovrednotiti, kar je prvo sodišče, ob upoštevanju pridobitnih zmožnosti pravdnih strank, tudi storilo.
Pritožnica s sklicevanjem na t. i. nadpovprečno družino ne more uspeti. Sodišče prve stopnje je pri odmeri višine preživnine ustrezno upoštevalo tožnikove dobre dohodke. Dejstvo, da je družina v preteklosti živela v tujih državah, in sklicevanje na status, pa nima take teže, kot jo želi prikazati toženka. Tudi za potrebe in stroške deklic, ki jih pritožnica posebej izpostavlja, velja, da numerični oz. računskih pristop ni ustrezen. Ocena potreb deklic je koherentna njihovim potrebam glede na starost, njihovim posebnim potrebam in dobrim finančnim zmožnostim tožnika. Prisojena odškodnina v višini 420,00 EUR za deklico oz. 840 EUR za obe skupaj jima bo omogočila ukvarjanje s prostočasnimi aktivnostmi, tudi tistimi, ki so bile med postopkom izražene, pa jih jima mati ne more omogočiti. Preživnina bo pokrila potrebe po prehrani, obleki in obutvi, tudi če deklici hitro rasteta, kot želi prikazati pritožnica, ter jima je obleko in obutev treba pogosteje kupovati.