fizična in civilna delitev - sporazum o delitvi solastne nepremičnine - če fizična delitev stvari ni mogoča - pogoji za fizično delitev solastnine - civilna delitev stanovanja
Med strankama ni sporno, da fizična delitev nepremičnine ni mogoča in da nimata sredstev za izplačilo. Ker stanovanje predstavlja samostojno funkcionalno celoto in ga ni mogoče fizično deliti, se civilni delitvi ni več mogoče izogniti.
javna priobčitev komercialnih fonogramov - denarno nadomestilo - kolektivna organizacija
Odgovor na vprašanje, ali so se na prireditvi predvajali komercialni ali nekomercialni fonogrami, ni stvar terenskega zastopnika, od katerega tudi ni mogoče pričakovati, da bi znal pojasniti, katera glasba se predvaja in kje jo je mogoče najti.
Bistveno je, ali je šlo za glasbo, posneto in izdano v komercialne namene, ki je dostopna in ponujena javnosti v razumni količini. Ker je sodišče ugotovilo, da zvočni posnetek ni bil izdan z namenom tržne eksploatacije, temveč v namene izobraževanja udeležencev K., ne more biti deležen pravnega varstva komercialnega fonograma.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00010926
ZDR-1 člen 45, 179.. OZ člen 131, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnik se je poškodoval pri snemanju glave volana. Podana je krivdna odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je utrpel tožnik v nesreči pri delu, saj tožniku ni zagotovila varnega delovnega okolja, ustreznega orodja za opravljanje dela - "snemalca" in ga ni poučila o varnem delu na način, da se opravilo - snemanje glave volana opravlja z vpetjem glave volana v primež.
Tožnik ni soprispeval k nastanku škode. Uporaba zaščitnih rokavic (iz blaga) nesreče pri delu ne bi preprečila, niti ne bi zmanjšala poškodbe.
odvzem poslovne sposobnosti - razlogi za odvzem poslovne sposobnosti - zaslišanje osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost - izvedensko mnenje iz drugega postopka - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je nasprotnega udeleženca vabilo na zaslišanje, pa se ni odzval, češ da se ne počuti dobro. Sodišče je nato pravilno pojasnilo, da prisilnih sredstev zoper udeleženca v postopku ne more uporabiti, zato očitek, da bi ga vseeno moralo zaslišati oz. se bolj potruditi, ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010263
OZ člen 165, 168, 168/1, 168/3, 299, 378. ZPP člen 139, 139/6, 214, 214/2, 258, 258/2, 286b, 286b/1. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 74. Pravilnik o sodnih tolmačih (2010) člen 48, 48/1, 48/2, 49, 49/1, 49/3.
predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - kršitev pogodbe - odstop od pogodbe - pravno priznana premoženjska škoda - izgubljeni dobiček - določanje višine izgubljenega dobička - fiksni in variabilni stroški - trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - vročanje sodnih pisanj - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - prekluzija dejstev - stroški sodnega tolmača - preložitev naroka - opravičilo izostanka - izjeme od pravila o zaslišanju obeh strank - odločitev o pravdnih stroških
Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je zahtevek tožeče stranke iz naslova izgubljenega dobička nesklepčen, ker naj bi tožeča stranka enačila izgubljeni dobiček z izgubljenim prihodkom, s tem ko je izgubljeni dobiček opredelila le kot razliko med nakupno in prodajno ceno blaga. Teorija in sodna praksa, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, se nanaša na primere, ko gre za dolgoročno oziroma dolgotrajno poslovanje oškodovanca, ki je bilo zaradi škodnega dogodka prekinjeno oziroma ovirano, v predmetni zadevi pa gre za enkratni posel preprodaje blaga, ki ni bil realiziran, tako da v zvezi z njim drugih (variabilnih) stroškov poslovanja, kot jih je navedla že tožeča stranka, niti ni mogoče pričakovati. Breme opredelitve morebitnih drugih (dodatnih) variabilnih stroškov je bilo zato na toženi stranki, ki pa takšnih navedb ni podala.
Ni dvoma, da je tožena stranka tožbo s prilogami (te je tožeča stranka sprva predložila v nemškem jeziku) kljub napaki pri vročanju dejansko prejela, saj je nanjo pravočasno odgovorila, pri čemer se je vsebinsko opredelila tako do navedb v tožbi kot tudi do njenih prilog. Overjen prevod priloženih prilog je nato sodišče toženi stranki vročilo dne 3. 3. 2016, tako da se je do njih še enkrat opredelila v prvi pripravljalni vlogi z dne 18. 3. 2016. Glede na pojasnjeno se tožena stranka na kršitev pravil o vročanju ne more sklicevati (šesti odstavek 139. člena ZPP).
Opravičiti izostanek ne pomeni le navesti razloge zanj, ampak za te razloge predložiti tudi ustrezna dokazila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00009775
ZIZ člen 270, 272. ZPP člen 87, 87/3, 337, 337/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - pooblaščenec - pooblastitelj - pooblastilno razmerje - sposobnost podeliti pravdno pooblastilo - upravnik kot pooblaščenec - zastopanje etažnih lastnikov - naloge upravnika - tožba za ugotovitev lastninske pravice - dovoljena pritožbena novota - pogoj nekrivde
Med opravljanje nalog upravnika ne sodi vlaganje zahtevkov za ugotovitev lastninske pravice. Posledično upravnik ne more pooblastiti odvetnika za vložitev tožbe za ugotovitev lastninske pravice.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Ker je tožnica v spornih dneh neupravičeno predčasno zapustila delovno mesto, je s tem kršila 33. člen ZDR-1, ki delavcu nalaga vestno opravljanje svojega dela skladno z organizacijo dela in poslovanja delodajalca. Taka kršitev na podlagi 3. alineje prvega odstavka 89. člena predstavlja krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 33, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - zdravstveno stanje delavca - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožnik s tem, ko je v dveh dneh samovoljno zapustil delovno mesto brez dovoljenja in ne da bi se evidentiral, huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Obveznost opravljanja dela je temeljna obveznost delavca v skladu s 33. členom ZDR-1.
Izredna odpoved pogdobe o zaposlitvi delodajalca delavcu je najstrožja sankcija, ki jo ima delodajalec na voljo v primeru ugotovljenih kršitev delovnopravnih obveznosti delavca. Ker v delovnem pravu velja načelo stopnjevitosti sankcij, je podaja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi rezervirana za njahujše primere kršitev, ko bi bilo od delodajalca nerazumno zahtevati, naj delavca kljub njegovi kršitvi zadrži na delu še v času odpovednega roka. Pri tem ocena, kdaj bi bilo od delodajalca to nerazumno pričakovati, temelji na izpolnjenosti dveh pogojev. Pri pogoj je stvarnega značaja in ga je treba ugotavljati in presojati predevsem glede na naravo, težo in posledice delavčeve kršitve obveznosti z delovnega razmerja. Drugi pogoj pa ima osebni značaj in ga je treba presojati ob upoštevanju, kako je ta kršitev vplivala na medsebojna razmerja strank, medsebojno zaupanje, možnosti nadaljnjega sodelovanja in podobno.
ZD člen 4a, 22, 22/2, 210, 210/3. ZD-C člen 2. ZZZDR člen 12, 20, 32.
dedovanje - spor o uporabi prava - sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - ugotovitev obstoja dedne pravice - formalno obstoječa zakonska zveza - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - zakonski zadržek za obstoj zunajzakonske skupnosti - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka
Zapuščinsko sodišče v izpodbijanem sklepu navaja, da se E. E., ki izpodbija dedno pravico zapustnikovi vdovi, smiselno sklicuje na 22. člen ZD. Ta v tretji točki drugega odstavka določa, da zakonec nima dedne pravice, če je njegova življenjska skupnost po njegovi krivdi ali v sporazumu z zapustnikom trajno prenehala. Zapuščinsko sodišče se pravno zmotno sklicuje na navedeno materialno pravno podlago. Izguba dedne pravice zakonca zaradi trajnega prenehanja zakonske skupnosti po tem določilu ne pomeni vzpostavitve dedne pravice zunajzakonskega partnerja zapustnika po drugem odstavku 10. člena ZD, sedaj po 4.a členu ZD. Med navedenima določbama ZD ni povezave, ker urejata povsem različni situaciji. Ta določba na odločitev v obravnavani zapuščinski zadevi ne more imeti nikakršnega vpliva. Citirana določba bi prišla v poštev le, če bi zakonita dediča, torej otroka zapustnika, oporekala njegovi zakoniti ženi dedno pravico. Tudi v primeru, če bi se izkazalo, da zapustnikova žena nima dedne pravice, to ne pomeni, da bi se s tem vzpostavila dedna pravica zunajzakonske partnerice zapustnika. Dodatni argument za takšno pravno tolmačenje pritožbenega sodišča je ta, da tudi če bi bilo v konkretnem primeru E. E., ki zatrjuje izgubo dedne pravice zapustnikove žene po 22. členu ZD, dopustno vložiti takšno tožbo, v primeru uspeha ne bi mogla priti do rezultata, ki ga zasleduje. Namreč tudi če bi bilo ugotovljeno, da je zapustnikova žena izgubila dedno pravico po 22. členu ZD, bi bila zakonska zveza med njima do zapustnikove smrti še vedno v veljavi, torej bi bilo tudi v tem primeru nujno upoštevati zakonski zadržek iz drugega odstavka 10. člena ZD, sedaj 4.a člena ZD. Čeprav bi se izkazalo, da je E. E. z zapustnikom res živela v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, zaradi zakonskega zadržka ne more postati njegova zakonita dedinja.
vmesna sodba - smučarska nezgoda - organizacija učenja smučanja - krivdna odgovornost učitelja - protipravno ravnanje - odškodninska odgovornost za ravnanje drugega - izvedensko mnenje
Ugotovitvi, da je otrok, ki že glede na svojo starost (in ne le glede na tedanje smučarske sposobnosti) še ni bil sposoben predvidevanja in hitrega reagiranja na neobičajne situacije, potreboval navodila med samo vožnjo, in da mu teh učiteljica zaradi prevelike razdalje ni mogla dati (in mu jih glede na to, da kritične situacije sploh ni opazila, tudi ni dala), dajeta podlago za prepričljiv sklep, da je bilo ravnanje učiteljice, za katerega odgovarja pritožnik, nedopustno in da je podana vzročna zveza med njim in nastankom škode. Če bi vozila v krajši razdalji za učencem, bi imela možnost, da bi se z ustreznimi navodili otroku sproti odzivala na kritične situacije, s tem pa bi bistveno zmanjšala možnost nastanka škode. V takem položaju bi se drugi toženec lahko razbremenil odgovornosti, če bi dokazal bodisi da pravila stroke ne zahtevajo kratke razdalje med učencem in učiteljem, bodisi da so bile otrokove (splošne in smučarske) sposobnosti take, da med vožnjo ni več potreboval navodil. Šele v tem primeru bi bilo mogoče škodni dogodek pripisati naključju, za kar se zavzema drugi toženec.
Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je obsojeni plačilni nalog prejel 9. 8. 2017 ter da je 15 dnevni rok, v katerem bi moral zaprositi za oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse, potekel 24. 8. 2017. Ker opozorila v navedenem plačilnem nalogu ni upošteval, je njegov predlog z dne 28. 12. 2017 prepozen. Enako prepozno (28. 12. 2017) pa je obsojeni tudi predlagal obročno plačilo izrečene mu denarne kazni. Plačilni nalog z rokom plačila treh mesecev je obsojeni prejel 9. 8. 2017, kar pomeni, da je rok za plačilo potekel 9. 11. 2017. Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) določa v tretjem odstavku 129.a člena, da sodnik zavrže predlog, če je prepozen.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobra vera - dobra vera priposestvovalca - dobroverna lastniška posest - pridobitev lastninske pravice na premičnini na podlagi pravnega posla - vpis v zemljiško knjigo - pomen vpisa v zemljiško knjigo - povrnitev pravdnih stroškov - kriterij uspeha v postopku - uspeh strank v postopku - neuspeh v postopku - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek
Zahtevo po vpisu v zemljiško knjigo, kot pogoja za pridobitev lastninske pravice, je potrebno presojati v kontekstu dejstva, da zemljiška knjiga v času sklepanja zavezovalnega posla (t. i. Dogovora iz leta 1992) ni imela pomena, kot ga ima nekje od leta 1995 dalje, saj vpisovanje nepremičnin v zemljiško knjigo v relevantnem obdobju ni bilo dosledno.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je tožencu skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP naložilo v plačilo celotne pravdne stroške tožnice, ki je v celoti uspela s (podrednim) tožbenim zahtevkom. Temeljno pravilo o plačilu stroškov po uspehu, ki velja v pravdnem postopku, pomeni, da stroški bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna, zaradi kršitve materialnopravnih pravic nasprotne stranke pa jo je izgubil. Dejstva, kdo je izgubil pravdo, ne spremeni okoliščina, da je bilo ugodeno (šele) podrednemu zahtevku, saj ta nadomesti zavrnjeni primarni zahtevek
ZPP člen 328, 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 129.
zakonski spori in spori iz razmerij med starši in stroški - preživninska obveznost - preživnina - višina preživnine - znižanje preživninske obveznosti - zvišanje preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - materialne zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti staršev - potrebe otroka - visok življenjski standard - nadpovprečna preživnina - varstvo in vzgoja skupnih otrok - sodba presenečenja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - očitna pisna pomota
V obeh pritožbah pravdnih strank je zaznati poudarjen interes, da bi celovitost življenja zajeli v matematične številke in denarne zneske. Sodišče prve stopnje se ni ujelo v zanko matematističnega pravdanja glede višine preživnine, ki ne more predstavljati otrokove največje koristi. Nasprotno, vzpostavilo je ustrezno vrednotno ravnotežje in tehtalo pravnorelevantne okoliščine. Izhajalo je iz materialnih zmožnosti obeh staršev, potreb deklic, upoštevaje njuno starost in dejstvo, da so tožnikovi prihodki v preteklosti omogočali višji življenjski standard.
O sodbi presenečenja je moč govoriti v primeru, če sodišče svojo odločitev opre na pravno podlago, na katero stranka ob zadostni skrbnosti ni mogla računati in je izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede te podlage bistvenega pomena. Čeprav je prisojeni znesek preživnine res nekoliko višji od povprečja, pa zato še ne gre za sodbo presenečenja.
Ni nerazumno sklepanje, da ima tožnik kot bivši rokometaš široko razvejano mrežo poznanstev (tudi v tujini), da mu delodajalec omogoča nadaljnji študij in da je lažje zaposljiv kot povprečen kandidat na trgu, tudi v primerjavi s toženko. Čeprav bi bila morebiti tudi toženka zmožna dodatnega študija, pa je pri tem vendarle bolj omejena, saj je zavezana k skrbi za mladoletni hčerki, ki sta ji zaupani v vzgojo in varstvo. Zato je tožnikov položaj glede možnosti študija bistveno ugodnejši od toženkinega.
Toženkino skrb za mladoletni hčeri, ki sta ji bili zaupani v varstvo in vzgojo, je treba pri porazdelitvi preživninskega bremena ustrezno ovrednotiti, kar je prvo sodišče, ob upoštevanju pridobitnih zmožnosti pravdnih strank, tudi storilo.
Pritožnica s sklicevanjem na t. i. nadpovprečno družino ne more uspeti. Sodišče prve stopnje je pri odmeri višine preživnine ustrezno upoštevalo tožnikove dobre dohodke. Dejstvo, da je družina v preteklosti živela v tujih državah, in sklicevanje na status, pa nima take teže, kot jo želi prikazati toženka. Tudi za potrebe in stroške deklic, ki jih pritožnica posebej izpostavlja, velja, da numerični oz. računskih pristop ni ustrezen. Ocena potreb deklic je koherentna njihovim potrebam glede na starost, njihovim posebnim potrebam in dobrim finančnim zmožnostim tožnika. Prisojena odškodnina v višini 420,00 EUR za deklico oz. 840 EUR za obe skupaj jima bo omogočila ukvarjanje s prostočasnimi aktivnostmi, tudi tistimi, ki so bile med postopkom izražene, pa jih jima mati ne more omogočiti. Preživnina bo pokrila potrebe po prehrani, obleki in obutvi, tudi če deklici hitro rasteta, kot želi prikazati pritožnica, ter jima je obleko in obutev treba pogosteje kupovati.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009386
SPZ člen 16, 16/2, 17.
tožba na nedopustnost izvršbe - samostojna stvar - sestavina stvari - pritiklina - dokazovanje z izvedencem - pravno vprašanje
Vprašanje, ali je predmetna nadgradnja za vleko težkih vozil sestavina vozila, ki je zaradi trajne spojenosti z njim prenehala biti samostojen predmet stvarnih pravic, ali pa „zgolj“ pritiklina, ki takšno samostojnost ima, je stvarno- (oziroma civilno-) pravne narave. Iskanje odgovora na takšno vprašanje sodi prvenstveno v domeno sodišča, ki je v konkretnem primeru to lahko storilo, ne da bi bilo za to potrebno (kot je to tožnica predlagala v postopku na prvi stopnji oziroma kot pri tem še vedno vztraja v pritožbi) angažirati izvedenca avtomobilske stroke. Ker gre za okoliščine, ki imajo izključno upravno-pravno naravo, je iz istega razloga nebistveno tudi pritožbeno izpostavljanje, da je kamion registriran skupaj z nadgradnjo in da ta nima lastne identifikacijske številke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00009328
OZ člen 239, 243, 243/1, 766, 766/1. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost odvetnika - mandatna pogodba z odvetnikom - kršitev mandatne pogodbe - skrbnost odvetnika - protipravno ravnanje - trditveno in dokazno breme - nastanek škode
Predpostavki za nastanek odškodninske odgovornosti odvetnika za škodo, ki nastane stranki zaradi neuspeha v sodnem postopku, sta med drugim obstoj vzročne zveze med odvetnikovim premalo skrbnim ravnanjem ter nastalo škodo ter obstoj same škode. Zato je kot predhodno vprašanje v pravdi na plačilo tovrstne odškodnine treba ugotavljati, ali bi stranka s svojim zahtevkom ob ustreznem profesionalnem ravnanju odvetnika v drugi pravdi sploh lahko uspela. Če bi stranka kljub ustrezno skrbnemu ravnanju odvetnika pravdo vseeno izgubila, pravno priznana škoda ne bi nastala. Dokazno breme za nastanek škode kot posledice nestrokovnega ravnanja odvetnika je na strani oškodovanca, torej tožeče stranke.
solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost povzročiteljev - solidarna odgovornost (alternativna vzročnost) - sodelovanje v pretepu - telesna poškodba povzročena v pretepu - škoda povzročena v pretepu - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - sprememba zagovora na glavni obravnavi - identično dejansko stanje
Za solidarno odškodninsko odgovornost tožencev na podlagi četrtega odstavka 186. člena ZPP mora sodišče ugotoviti, da sta bila med seboj povezana in je škodo povzročil eden izmed njiju, ni pa mogoče ugotoviti, kateri.
Dejstvo, da je bil prvotoženec spoznan za krivega v kazenski zadevi glede povzročitve hude telesne poškodbe, še ne pomeni, da sodišče na podlagi dokaznega postopka v civilnem postopku ne more ugotoviti, da je tudi drugi toženec tožniku povzročil škodo.
zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - ugovor zoper sklep o zavarovanju - pogoji za zavarovanje
Upnik je tisti, ki sprejme odločitev, ali bo predlagal neposredno uresničitev terjatve iz izvršilnega naslova s prisilnimi sredstvi (izvršbo) ali bo predlagal ustanovitev zastavne pravice, ne da bi hkrati predlagal tudi prodajo predmeta izvršbe (zavarovanje).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00009896
ZPP člen 67, 72, 87, 87/3, 105, 286b. OZ člen 1022. ZBPP člen 13.
pooblaščenec - pooblastilo - generalno pooblastilo - pogoji za veljavnost pooblastila - bistvene sestavine vloge - pristranskost sodišča - pouk o procesnih pravicah - grajanje procesnih kršitev - premoženjska škoda - stečaj glavnega dolžnika - prijava terjatve zoper glavnega dolžnika v stečajnem postopku - protipravno ravnanje - nastala škoda - vzročna zveza - trditveno breme - delno plačilo sodne takse - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka - popolna oprostitev plačila sodnih taks - delna oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse
Tožnik pred sodiščem prve stopnje ni vložil niti predloga za izločitev sodnice v smislu 72. člena ZPP niti predloga za delegacijo zadeve iz razloga smotrnosti oziroma drugih tehtnih razlogov v smislu 67. člena ZPP. Ker je bila v zadevi že izdana sodba, pritožnik s pritožbenimi trditvami, ki merijo na to, da bi bilo sodnico potrebno izločiti, ne more uspeti. Tak predlog je namreč prepozen. Ob tem velja dodati, da večje število postopkov (pravdnih, gospodarskih in kazenskih) samo po sebi ne daje podlage za dvom v nepristranskost sodnikov.
Glavni očitek tožnika je bil, da ga toženka ni obvestila o prijavljeni terjatvi. Ker pa tožnik ob tem ni trdil, da mu je zaradi toženkine opustitve nastala škoda, saj bi sicer sam prijavil terjatev v stečaju, je odločitev sodišča pravilna. Da bi tožnik uspel z zahtevkom, bi namreč moral izkazati tako protipravno ravnanje toženke kot tudi nastalo škodo in vzročno zvezo, česar pa ni storil. Trditi in dokazati bi tako moral, da bi v primeru, da bi vedel, da je tožnica prijavila terjatev, tudi sam prijavil morebitno regresno terjatev. Pritožnik tako že trditvenega bremena v pogledu nastale škode ni zmogel, zato je njegov zahtevek utemeljeno zavrnjen.