CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00009258
ZPP člen 155, 214, 214/2, 300, 300/1, 337. ZGJS člen 64, 76. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 243. ZRPPN člen 16. ZOR člen 60. ZDen člen 3, 4, 64. ZD člen 132.
družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - pravica uporabe - lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - izbrisna tožba - nasprotna tožba - skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe - pogoji za združitev pravd - pogodba namesto razlastitve - javni interes - javni interes za razlastitev - kavza pogodbe - pritožbene novote - ničnost - uveljavljanje ničnosti - izpodbojnost - uveljavljanje izpodbojnosti - stroški postopka - potrebni stroški
Tožeča stranka in njeni pravni predniki so na podlagi pogodb namesto razlastitve na spornem zemljišču pridobili pravico uporabe, z lastninjenjem pa na osnovi zakona lastninsko pravico. Nepravilno je pritožbeno stališče, da je bila do lastninjenja upravičena zgolj oseba, v korist katere je bila lastninska pravica vpisana v zemljiški knjigi.
Toženčev pravni prednik ob svoji smrti ni bil lastnik spornega zemljišča, ker ga je za časa življenja odsvojil s pogodbama namesto razlastitve. Kljub temu, da zemljiškoknjižni vpis na osnovi navedenih pogodb ni bil izvršen, je bila pravica uporabe prenesena na pravnega prednika tožeče stranke. Vpis v zemljiško knjigo namreč v družbeno-lastninskem sistemu ni bil konstitutivne narave. Razen tega je do prehoda iz zasebne v družbeno lastnino prešlo s pogodbama namesto razlastitve, katerih učinki so, skladno s sodno prakso, primerljivi z razlastitvijo, torej z odločbo državnega organa. Ker pokojni ob svoji smrti ni bil lastnik spornih nepremičnin, ti dve nepremičnini nista sodili v zapuščino in z dedovanjem nista prešli v toženčevo last (132. člen ZD). Sklep o dedovanju, v katerem sta nepremičnini navedeni kot zapustnikovo premoženje, je zgolj deklaratorne narave; ni samostojna podlaga za pridobitev lastninske pravice.
Stranka je upravičena le do povrnitve potrebnih stroškov postopka.
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da tožeča stranka ni bila dolžna podajati le pravno odločilnih dejstev, ampak se je bila dolžna odzvati tudi na navedbe tožene stranke. Nezanikana dejstva se štejejo za priznana (drugi odstavek 214. čl. ZPP). Tožena stranka je pravno odločilna dejstva navajala v odgovoru na tožbo; tožeča stranka se je nanje odzvala s prvo pripravljalno vlogo, katere stroški so ji z izpodbijano sodbo priznani. Pravno odločilna dejstva pa je tožena stranka navajala tudi v vlogi z dne 7. 6. 2016. V tej vlogi se je tožena stranka sklicevala tudi na novo pravno podlago zahtevka (ZDen). Na nova dejstva in dodatno pravno interpretacijo se je bila tožeča stranka dolžna odzvati, saj bi v nasprotnem primeru zanjo lahko nastale neugodne posledice. Druga pripravljalna vloga tožeče stranke z dne 20. 12. 2016 je bila torej potrebna; ne zaradi novo postavljenega dodatnega zahtevka - tega bi tožeča stranka lahko podala že v tožbi - ampak zaradi pravno relevantnih navedb tožene stranke v vlogi z dne 7. 6. 2016.
delitev stvari v solastnini - komasacijski postopek - fizična delitev - upravičen interes - vrednotenje nepremičnin - izvedensko mnenje
Če bo kljub izkazanemu večjemu interesu predlagateljice po parceli 2181 lahko prišlo do delitve brez doplačil, toliko bolje, v nasprotnem sodišče na takšen predlog stranke ni vezano in bo moralo odločiti o doplačilih, seveda na podlagi izvedenskih cenitev.
ZD člen 163, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1.
zapuščinski postopek - zapuščinska obravnava - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - sporna dejstva - veljavnost oporoke - spor o veljavnosti oporoke - ugotovitev neveljavnosti oporoke - lastnoročna oporoka - pristnost podpisa oporočitelja - dedna pravica - manj verjetna pravica - stranka, katere pravica je manj verjetna - povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Zapuščinsko sodišče pri presoji, čigava pravica je manj verjetna, upošteva predvsem načelo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Tako se šteje, da je verjetnejša pravica tistega, ki se opira na oporoko, v primerjavi s tistim, katerega pravica se opira na zakon. Tudi pravica dedičev bližnjega dednega reda je verjetnejša kot pravica dedičev bolj oddaljenega dednega reda.
Ker sporna oporoka po videzu in vsebini nima očitnih pomanjkljivosti, bodo morali oporoko izpodbiti pritožniki, ki zatrjujejo njeno neveljavnost. Dejstvo, da so pritožniki glede tega vprašanja soglasni, pri tem ni odločilno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010530
KZ člen 27, 111, 111/1, 111/1-4, 112, 112/6, 234, 234/2. ZKP člen 139, 357, 357/1, 357/1-3.
smrt obdolženca - ustavitev kazenskega postopka - zastaranje kazenskega pregona - zavrnilna kazenska sodba - kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - pomoč pri kaznivem dejanju
Ker je obdolženčeva smrt povsem samostojni razlog za ustavitev kazenskega postopka po 139. členu ZKP, v posledici opravičuje izdajo posebnega sklepa, ne glede na fazo, v kateri se posamezni postopek nahaja.
URS člen 158. ZIZ člen 56, 56/1, 59. ZPP člen 319.
ugovor po izteku roka - ničnost izvršilnega naslova - vezanost na sklep o izvršbi - tožba na nedopustnost izvršbe
Dolžnik je v ugovoru po izteku roka zatrjeval ničnost neposredno izvršljivega notarskega zapisa kreditne pogodbe, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi. Kot potrošnik se je skliceval na ničnost zaradi s strani banke predhodno določenega in s tem vsiljenega pogodbenega pogoja o neomejenosti tveganja sprememb menjalnega tečaja tuje v domačo valuto ter ničnost zaradi neustrezno pojasnjenega valutnega tveganja ob sklepanju pogodbe. Oba zatrjevana razloga ničnosti kredita, vezanega na tujo valuto, časovno sovpadata s sklepanjem kreditne pogodbe in nastankom obravnavanega izvršilnega naslova, zato ju bi moral dolžnik podati v rednem ugovoru, ko sklep o izvršbi še ni imel učinkov pravnomočnosti. Le še do pravnomočnosti sklepa o izvršbi lahko izvršilno sodišče presoja obstoj izvršilnega naslova v zvezi z ničnostjo pogodbe, zapisane v notarskem zapisu, na način kot je pojasnjen v VSM sklepu I Ip 289/2017, na katerega se dolžnik sklicuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00009328
OZ člen 239, 243, 243/1, 766, 766/1. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost odvetnika - mandatna pogodba z odvetnikom - kršitev mandatne pogodbe - skrbnost odvetnika - protipravno ravnanje - trditveno in dokazno breme - nastanek škode
Predpostavki za nastanek odškodninske odgovornosti odvetnika za škodo, ki nastane stranki zaradi neuspeha v sodnem postopku, sta med drugim obstoj vzročne zveze med odvetnikovim premalo skrbnim ravnanjem ter nastalo škodo ter obstoj same škode. Zato je kot predhodno vprašanje v pravdi na plačilo tovrstne odškodnine treba ugotavljati, ali bi stranka s svojim zahtevkom ob ustreznem profesionalnem ravnanju odvetnika v drugi pravdi sploh lahko uspela. Če bi stranka kljub ustrezno skrbnemu ravnanju odvetnika pravdo vseeno izgubila, pravno priznana škoda ne bi nastala. Dokazno breme za nastanek škode kot posledice nestrokovnega ravnanja odvetnika je na strani oškodovanca, torej tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00009949
URS člen 26. ZPP člen 2, 182, 182/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZJN-2 člen 44. ZRPJN člen 4, 4/1, 23, 23/5.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje njenih organov - pravica do povrnitve škode - protipravnost ravnanja Državne revizijske komisije - odločanje v upravnem postopku - zmotna uporaba materialnega prava - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - kvalificirana stopnja napačnosti - postopek javnega naročila - potek postopka - reševanje predhodnih vprašanj - smiselna uporaba ZPP - revizija postopka javnega naročanja - verjetnost obstoja terjatve - navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov
Pri presoji, ali je bilo ravnanje državnega organa protipravno, je treba izhajati iz narave njegovega dela. Tako je (tudi) odločanje upravnih organov v upravnih zadevah z vidika miselnega procesa podobno ali celo enako miselnemu procesu sodnika. In zato vsaka zmotna ugotovitev dejanskega stanja ali drugačna razlaga pravnega predpisa (tudi v teh primerih), tako po stališču sodne prakse, kot pravne teorije, še ne pomeni protipravnega ravnanja.
Tudi ustaljena sodna praksa s protipravnostjo ravnanja državnega organa razume le kvalificirano stopnjo napačnosti, ki se kaže zlasti kot: nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse; neuporabo povsem jasne določbe zakona ali namerno razlago predpisa v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti; grobo kršenje postopka; opustitev ugotavljanja lastništva stanovanja, ki je v izvršbi predmet izvršbe; napake, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja (v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj kakršnegakoli z zakonom predvidenega postopka); vrsto hudih postopkovnih napak v postopku, za katerega je že po naravi stvari značilna velika občutljivost (npr. postopek pridržanja v psihiatrični organizaciji).
Pritožnica meni, da bi moralo prvostopenjsko sodišče presoditi, ali je bil njen zahtevek za revizijo postopka javnega naročanja utemeljeno zavrnjen ali ne. Preizkus protipravnosti pa ne more pomeniti izčrpne in podrobne analize izvedbe postopka javnega naročanja, primerjave dokazov in njihove ocene, kot to želi pritožnica. Če bi sledili njeni logiki, bi to povzročilo, da bi sodišče na enak način kot DRSC in DKOM presojalo pravilnost izbire v postopku konkretnega javnega naročila. Slednje v tem odškodninskem sporu, kjer se ugotavlja obstoj protipravnosti in ne pravilnost ravnanja državnih organov, ni njegova naloga.
O odločanju v nasprotju z izrecno zakonsko določbo bi bilo mogoče govoriti, če bi zakon izrecno in jasno urejal način uporabe določb o reševanju predhodnih vprašanj v postopkih javnega naročanja. ZRPJN pa prav nasprotno napotuje (ne na neposredno, ampak) na smiselno uporabo določb ZPP, kar pomeni uporabo določb v obsegu in na način, ki ustreza naravi pravnega razmerja, ki naj se z uporabo teh določb uredi. In prav to sta v postopku izbire najugodnejšega ponudnika storili DRSC in DKOM, ko sta se glede ugotavljanja obstoja spornih obveznosti izbranega ponudnika v svojih odločbah postavili na stališče, ki predstavlja eno od možnih razlag zakona, da v reviziji postopka javnega naročanja, ki temelji tudi na načelu hitrosti postopka, zadošča ugotavljanje verjetnosti obstoja sporne terjatve in da DKOM utemeljenosti sicer sporne terjatve ne more presojati namesto sodišča.
dogovor o plačilu - dogovor o plačilu odvetniških storitev - plačilo nagrade - pravno svetovanje - zastopanje v denacionalizacijskem postopku - kdaj začne zastaranje teči - nastanek terjatve za plačilo stroškov - ugovor zastaranja - pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji - vrednost nepremičnin - zapadlost terjatve - rok izpolnitve - pripoznava dolga - pripoznava zastarane obveznosti - pretrganje zastaranja
Pravdni stranki sta v Dogovoru o plačilu nagrade izrecno in jasno določili trenutek, ko terjatev za plačilo nagrade zapade v plačilo, to je eno leto po pravnomočnosti odločb, s katerimi pridobi toženka vrednost v naravi. Tožnik bi v skrajnem primeru, če sam ni mogel ugotoviti tržne vrednosti vrnjenih nepremičnin, lahko dobil strokovno pomoč, saj bi bil v nasprotnem primeru institut zastaranja povsem razvrednoten. Sodišče je pravilno zaključilo, da ni utemeljena navedba, da je terjatev lahko nastala oziroma zapadla šele ob pridobitvi poročila o oceni vrednosti nepremičnin, kar je bilo 24. 5. 2012. Nagrado je bilo mogoče oceniti oziroma določiti že prej.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj verjetnosti terjatve - težko nadomestljiva škoda - načelo sorazmernosti
Ker toženci svojih dejanj, s katerimi nedvomno vznemirjajo lastninsko pravico tožnice, niti ne zanikajo, je glede na vse povedano utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica najmanj s stopnjo verjetnosti izkazala obstoj svoje terjatve.
nezavezujoče zbiranje ponudb - neposredna pogajanja - javna dražba - sklep o prodaji - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - neuspela dražba - določitev pogodbene cene - izklicna ali izhodiščna cena - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe
Zmotno je stališče pritožnika, da lahko sodišče določi kot način prodaje nezavezujoče zbiranje ponudb le v primeru, če vrednosti premoženja ni mogoče oceniti. V primeru iz 2. točke četrtega odstavka 331. člena ZFPPIPP odloči sodišče, da se opravi nezavezujoče zbiranje ponudb zaradi prodaje na podlagi neposrednih pogajanj, če prodaja z javno dražbo ali z zbiranjem zavezujočih ponudb ni bila uspešna.
Tožnica je v ponovljenem postopku razširila svoj prvotni zahtevek tako, da je izročitev spornih nepremičnin zahtevala ne le od drugega toženca, ampak dodatno še od tretje toženke. Sodišče prve stopnje je to spremembo izrecno dovolilo s sklepom, ki ga je razglasilo na glavni obravnavi. Ker zoper tak sklep ni posebne pritožbe, zadošča, da sodišče razloge zanj navede v obrazložitvi sodbe.
Uveljavljanje dodatnega zahtevka zoper tretjo toženko pomeni objektivno spremembo tožbe. Ne gre za subjektivno spremembo niti za naknadno sosporništvo.
Pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kot če bi jih opravila sama stranka.
Za stroškovno odločitev je bistven končni uspeh v pravdi in ne uspešnost posameznih pravdnih dejanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00010405
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 198. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
trditveno in dokazno breme - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja - hipotetična najemnina - višina koristi - stroški - neprofitna najemnina - neupravičena pridobitev - zahtevek za plačilo uporabnine - uporabnina - izročitev v posest - neposredna posest - posredna posest
Tožeča stranka, ki zahteva nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin, mora v primeru, ko se korist ugotavlja na podlagi hipotetične najemnine, zatrjevati in dokazati, kako bi nepremičnine, če bi jih dobila v upravljanje in uporabo pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, uporabljala oziroma ekonomsko tržila. Tožena stranka pa mora v okviru svojega trditvenega in dokaznega bremena opredeljeno zatrjevati stroške, ki bi jih imela tožeča stranka z oddajanjem nepremičnin v najem.
Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je obsojeni plačilni nalog prejel 9. 8. 2017 ter da je 15 dnevni rok, v katerem bi moral zaprositi za oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse, potekel 24. 8. 2017. Ker opozorila v navedenem plačilnem nalogu ni upošteval, je njegov predlog z dne 28. 12. 2017 prepozen. Enako prepozno (28. 12. 2017) pa je obsojeni tudi predlagal obročno plačilo izrečene mu denarne kazni. Plačilni nalog z rokom plačila treh mesecev je obsojeni prejel 9. 8. 2017, kar pomeni, da je rok za plačilo potekel 9. 11. 2017. Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) določa v tretjem odstavku 129.a člena, da sodnik zavrže predlog, če je prepozen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010263
OZ člen 165, 168, 168/1, 168/3, 299, 378. ZPP člen 139, 139/6, 214, 214/2, 258, 258/2, 286b, 286b/1. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 74. Pravilnik o sodnih tolmačih (2010) člen 48, 48/1, 48/2, 49, 49/1, 49/3.
predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - kršitev pogodbe - odstop od pogodbe - pravno priznana premoženjska škoda - izgubljeni dobiček - določanje višine izgubljenega dobička - fiksni in variabilni stroški - trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - vročanje sodnih pisanj - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - prekluzija dejstev - stroški sodnega tolmača - preložitev naroka - opravičilo izostanka - izjeme od pravila o zaslišanju obeh strank - odločitev o pravdnih stroških
Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je zahtevek tožeče stranke iz naslova izgubljenega dobička nesklepčen, ker naj bi tožeča stranka enačila izgubljeni dobiček z izgubljenim prihodkom, s tem ko je izgubljeni dobiček opredelila le kot razliko med nakupno in prodajno ceno blaga. Teorija in sodna praksa, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, se nanaša na primere, ko gre za dolgoročno oziroma dolgotrajno poslovanje oškodovanca, ki je bilo zaradi škodnega dogodka prekinjeno oziroma ovirano, v predmetni zadevi pa gre za enkratni posel preprodaje blaga, ki ni bil realiziran, tako da v zvezi z njim drugih (variabilnih) stroškov poslovanja, kot jih je navedla že tožeča stranka, niti ni mogoče pričakovati. Breme opredelitve morebitnih drugih (dodatnih) variabilnih stroškov je bilo zato na toženi stranki, ki pa takšnih navedb ni podala.
Ni dvoma, da je tožena stranka tožbo s prilogami (te je tožeča stranka sprva predložila v nemškem jeziku) kljub napaki pri vročanju dejansko prejela, saj je nanjo pravočasno odgovorila, pri čemer se je vsebinsko opredelila tako do navedb v tožbi kot tudi do njenih prilog. Overjen prevod priloženih prilog je nato sodišče toženi stranki vročilo dne 3. 3. 2016, tako da se je do njih še enkrat opredelila v prvi pripravljalni vlogi z dne 18. 3. 2016. Glede na pojasnjeno se tožena stranka na kršitev pravil o vročanju ne more sklicevati (šesti odstavek 139. člena ZPP).
Opravičiti izostanek ne pomeni le navesti razloge zanj, ampak za te razloge predložiti tudi ustrezna dokazila.
solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost povzročiteljev - solidarna odgovornost (alternativna vzročnost) - sodelovanje v pretepu - telesna poškodba povzročena v pretepu - škoda povzročena v pretepu - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - sprememba zagovora na glavni obravnavi - identično dejansko stanje
Za solidarno odškodninsko odgovornost tožencev na podlagi četrtega odstavka 186. člena ZPP mora sodišče ugotoviti, da sta bila med seboj povezana in je škodo povzročil eden izmed njiju, ni pa mogoče ugotoviti, kateri.
Dejstvo, da je bil prvotoženec spoznan za krivega v kazenski zadevi glede povzročitve hude telesne poškodbe, še ne pomeni, da sodišče na podlagi dokaznega postopka v civilnem postopku ne more ugotoviti, da je tudi drugi toženec tožniku povzročil škodo.
ZPP člen 328, 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 129.
zakonski spori in spori iz razmerij med starši in stroški - preživninska obveznost - preživnina - višina preživnine - znižanje preživninske obveznosti - zvišanje preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - materialne zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti staršev - potrebe otroka - visok življenjski standard - nadpovprečna preživnina - varstvo in vzgoja skupnih otrok - sodba presenečenja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - očitna pisna pomota
V obeh pritožbah pravdnih strank je zaznati poudarjen interes, da bi celovitost življenja zajeli v matematične številke in denarne zneske. Sodišče prve stopnje se ni ujelo v zanko matematističnega pravdanja glede višine preživnine, ki ne more predstavljati otrokove največje koristi. Nasprotno, vzpostavilo je ustrezno vrednotno ravnotežje in tehtalo pravnorelevantne okoliščine. Izhajalo je iz materialnih zmožnosti obeh staršev, potreb deklic, upoštevaje njuno starost in dejstvo, da so tožnikovi prihodki v preteklosti omogočali višji življenjski standard.
O sodbi presenečenja je moč govoriti v primeru, če sodišče svojo odločitev opre na pravno podlago, na katero stranka ob zadostni skrbnosti ni mogla računati in je izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede te podlage bistvenega pomena. Čeprav je prisojeni znesek preživnine res nekoliko višji od povprečja, pa zato še ne gre za sodbo presenečenja.
Ni nerazumno sklepanje, da ima tožnik kot bivši rokometaš široko razvejano mrežo poznanstev (tudi v tujini), da mu delodajalec omogoča nadaljnji študij in da je lažje zaposljiv kot povprečen kandidat na trgu, tudi v primerjavi s toženko. Čeprav bi bila morebiti tudi toženka zmožna dodatnega študija, pa je pri tem vendarle bolj omejena, saj je zavezana k skrbi za mladoletni hčerki, ki sta ji zaupani v vzgojo in varstvo. Zato je tožnikov položaj glede možnosti študija bistveno ugodnejši od toženkinega.
Toženkino skrb za mladoletni hčeri, ki sta ji bili zaupani v varstvo in vzgojo, je treba pri porazdelitvi preživninskega bremena ustrezno ovrednotiti, kar je prvo sodišče, ob upoštevanju pridobitnih zmožnosti pravdnih strank, tudi storilo.
Pritožnica s sklicevanjem na t. i. nadpovprečno družino ne more uspeti. Sodišče prve stopnje je pri odmeri višine preživnine ustrezno upoštevalo tožnikove dobre dohodke. Dejstvo, da je družina v preteklosti živela v tujih državah, in sklicevanje na status, pa nima take teže, kot jo želi prikazati toženka. Tudi za potrebe in stroške deklic, ki jih pritožnica posebej izpostavlja, velja, da numerični oz. računskih pristop ni ustrezen. Ocena potreb deklic je koherentna njihovim potrebam glede na starost, njihovim posebnim potrebam in dobrim finančnim zmožnostim tožnika. Prisojena odškodnina v višini 420,00 EUR za deklico oz. 840 EUR za obe skupaj jima bo omogočila ukvarjanje s prostočasnimi aktivnostmi, tudi tistimi, ki so bile med postopkom izražene, pa jih jima mati ne more omogočiti. Preživnina bo pokrila potrebe po prehrani, obleki in obutvi, tudi če deklici hitro rasteta, kot želi prikazati pritožnica, ter jima je obleko in obutev treba pogosteje kupovati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00009775
ZIZ člen 270, 272. ZPP člen 87, 87/3, 337, 337/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - pooblaščenec - pooblastitelj - pooblastilno razmerje - sposobnost podeliti pravdno pooblastilo - upravnik kot pooblaščenec - zastopanje etažnih lastnikov - naloge upravnika - tožba za ugotovitev lastninske pravice - dovoljena pritožbena novota - pogoj nekrivde
Med opravljanje nalog upravnika ne sodi vlaganje zahtevkov za ugotovitev lastninske pravice. Posledično upravnik ne more pooblastiti odvetnika za vložitev tožbe za ugotovitev lastninske pravice.
odvzem poslovne sposobnosti - razlogi za odvzem poslovne sposobnosti - zaslišanje osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost - izvedensko mnenje iz drugega postopka - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je nasprotnega udeleženca vabilo na zaslišanje, pa se ni odzval, češ da se ne počuti dobro. Sodišče je nato pravilno pojasnilo, da prisilnih sredstev zoper udeleženca v postopku ne more uporabiti, zato očitek, da bi ga vseeno moralo zaslišati oz. se bolj potruditi, ni utemeljen.
ZIKS člen 145a. ZDen člen 2, 18, 18/1, 32, 32/1, 32/2. ZVEtL-1 člen 42, 43.
vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - vrnitev zaplenjenega premoženja po določbah ZDen - vrnitev zaplenjenega premoženja - oblika vrnitve zaplenjenega premoženja - ovire za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi - izvedensko mnenje - stavbna zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi
Če za zemljišče, ki je predmet vračanja, ni izkazano, da je na njem zgrajen objekt ali da predstavlja funkcionalno zemljišče k objektu, ne obstajajo ovire za njegovo vračanje v naravi.
Funkcionalno zemljišče se določa glede na stanje, ki je bilo ob graditvi objekta. Dejansko gre za zemljišče v obsegu kot ga definira Zakon o vzpostaviti etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi kot pripadajoče zemljišče.