IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009386
SPZ člen 16, 16/2, 17.
tožba na nedopustnost izvršbe - samostojna stvar - sestavina stvari - pritiklina - dokazovanje z izvedencem - pravno vprašanje
Vprašanje, ali je predmetna nadgradnja za vleko težkih vozil sestavina vozila, ki je zaradi trajne spojenosti z njim prenehala biti samostojen predmet stvarnih pravic, ali pa „zgolj“ pritiklina, ki takšno samostojnost ima, je stvarno- (oziroma civilno-) pravne narave. Iskanje odgovora na takšno vprašanje sodi prvenstveno v domeno sodišča, ki je v konkretnem primeru to lahko storilo, ne da bi bilo za to potrebno (kot je to tožnica predlagala v postopku na prvi stopnji oziroma kot pri tem še vedno vztraja v pritožbi) angažirati izvedenca avtomobilske stroke. Ker gre za okoliščine, ki imajo izključno upravno-pravno naravo, je iz istega razloga nebistveno tudi pritožbeno izpostavljanje, da je kamion registriran skupaj z nadgradnjo in da ta nima lastne identifikacijske številke.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - zastavna pravica na nepremičnini - vrednost zapuščine
S tem, ko je sodišče prve stopnje v I. točki izpodbijanega sklepa omejilo dedovanje po pokojnem do višine prejete denarne pomoči in v zavarovanje denarne terjatve ustanovilo zakonito zastavno pravico v korist Republike Slovenije, soglasja dedičev, da želijo povrniti denarno pomoč, pa ni bilo, je ravnalo v nasprotju z določilom 128. člena ZD. Ni mogoče odločati o poplačilu in ustanoviti zakonite zastavne pravice na zapuščini, če dediči s poplačilom denarne pomoči Republiki Sloveniji niso soglašali.
Tožnica je v ponovljenem postopku razširila svoj prvotni zahtevek tako, da je izročitev spornih nepremičnin zahtevala ne le od drugega toženca, ampak dodatno še od tretje toženke. Sodišče prve stopnje je to spremembo izrecno dovolilo s sklepom, ki ga je razglasilo na glavni obravnavi. Ker zoper tak sklep ni posebne pritožbe, zadošča, da sodišče razloge zanj navede v obrazložitvi sodbe.
Uveljavljanje dodatnega zahtevka zoper tretjo toženko pomeni objektivno spremembo tožbe. Ne gre za subjektivno spremembo niti za naknadno sosporništvo.
Pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kot če bi jih opravila sama stranka.
Za stroškovno odločitev je bistven končni uspeh v pravdi in ne uspešnost posameznih pravdnih dejanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00010405
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 198. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
trditveno in dokazno breme - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja - hipotetična najemnina - višina koristi - stroški - neprofitna najemnina - neupravičena pridobitev - zahtevek za plačilo uporabnine - uporabnina - izročitev v posest - neposredna posest - posredna posest
Tožeča stranka, ki zahteva nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin, mora v primeru, ko se korist ugotavlja na podlagi hipotetične najemnine, zatrjevati in dokazati, kako bi nepremičnine, če bi jih dobila v upravljanje in uporabo pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, uporabljala oziroma ekonomsko tržila. Tožena stranka pa mora v okviru svojega trditvenega in dokaznega bremena opredeljeno zatrjevati stroške, ki bi jih imela tožeča stranka z oddajanjem nepremičnin v najem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00009949
URS člen 26. ZPP člen 2, 182, 182/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZJN-2 člen 44. ZRPJN člen 4, 4/1, 23, 23/5.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje njenih organov - pravica do povrnitve škode - protipravnost ravnanja Državne revizijske komisije - odločanje v upravnem postopku - zmotna uporaba materialnega prava - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - kvalificirana stopnja napačnosti - postopek javnega naročila - potek postopka - reševanje predhodnih vprašanj - smiselna uporaba ZPP - revizija postopka javnega naročanja - verjetnost obstoja terjatve - navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov
Pri presoji, ali je bilo ravnanje državnega organa protipravno, je treba izhajati iz narave njegovega dela. Tako je (tudi) odločanje upravnih organov v upravnih zadevah z vidika miselnega procesa podobno ali celo enako miselnemu procesu sodnika. In zato vsaka zmotna ugotovitev dejanskega stanja ali drugačna razlaga pravnega predpisa (tudi v teh primerih), tako po stališču sodne prakse, kot pravne teorije, še ne pomeni protipravnega ravnanja.
Tudi ustaljena sodna praksa s protipravnostjo ravnanja državnega organa razume le kvalificirano stopnjo napačnosti, ki se kaže zlasti kot: nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse; neuporabo povsem jasne določbe zakona ali namerno razlago predpisa v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti; grobo kršenje postopka; opustitev ugotavljanja lastništva stanovanja, ki je v izvršbi predmet izvršbe; napake, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja (v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj kakršnegakoli z zakonom predvidenega postopka); vrsto hudih postopkovnih napak v postopku, za katerega je že po naravi stvari značilna velika občutljivost (npr. postopek pridržanja v psihiatrični organizaciji).
Pritožnica meni, da bi moralo prvostopenjsko sodišče presoditi, ali je bil njen zahtevek za revizijo postopka javnega naročanja utemeljeno zavrnjen ali ne. Preizkus protipravnosti pa ne more pomeniti izčrpne in podrobne analize izvedbe postopka javnega naročanja, primerjave dokazov in njihove ocene, kot to želi pritožnica. Če bi sledili njeni logiki, bi to povzročilo, da bi sodišče na enak način kot DRSC in DKOM presojalo pravilnost izbire v postopku konkretnega javnega naročila. Slednje v tem odškodninskem sporu, kjer se ugotavlja obstoj protipravnosti in ne pravilnost ravnanja državnih organov, ni njegova naloga.
O odločanju v nasprotju z izrecno zakonsko določbo bi bilo mogoče govoriti, če bi zakon izrecno in jasno urejal način uporabe določb o reševanju predhodnih vprašanj v postopkih javnega naročanja. ZRPJN pa prav nasprotno napotuje (ne na neposredno, ampak) na smiselno uporabo določb ZPP, kar pomeni uporabo določb v obsegu in na način, ki ustreza naravi pravnega razmerja, ki naj se z uporabo teh določb uredi. In prav to sta v postopku izbire najugodnejšega ponudnika storili DRSC in DKOM, ko sta se glede ugotavljanja obstoja spornih obveznosti izbranega ponudnika v svojih odločbah postavili na stališče, ki predstavlja eno od možnih razlag zakona, da v reviziji postopka javnega naročanja, ki temelji tudi na načelu hitrosti postopka, zadošča ugotavljanje verjetnosti obstoja sporne terjatve in da DKOM utemeljenosti sicer sporne terjatve ne more presojati namesto sodišča.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - odvetnik kot pooblaščenec - nepredložitev pooblastila - zavrženje tožbe - naknadna odobritev pravdnih dejanj - soglasje novega toženca za vstop v pravdo
Odobritev vložitve tožbe (kar bi imelo za posledico sodelovanje RS v pravdi kot tožnice) in soglasje, da v pravdo na tožeči strani namesto nje vstopi Stanovanjski sklad RS (kar bi - če bi takšno soglasje dala tudi toženka - imelo za posledico, da RS v postopku sploh ne bi sodelovala), sta namreč dve popolnoma različni izjavi, ki imata tudi različne posledice. Vsebinsko jasne izjave o soglasju za vstop druge osebe v pravdo, zato ni mogoče širiti preko njenega jezikovnega pomena.
stroški nepravdnega postopka - založitev predujma za delo izvedenca - smiselna uporaba določb ZPP
Smiselna uporaba določb ZPP pride v skladu s 37. členom ZNP v nepravdnem postopku v poštev zgolj v primerih, če z zadnje omenjenim (ali drugim) zakonom ni drugače določeno. ZNP predvideva za rešitev vprašanja založitve predujma za stroške izvedenca (v postopkih kot je predmetni) drugačno ureditev.
ZD člen 163, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1.
zapuščinski postopek - zapuščinska obravnava - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - sporna dejstva - veljavnost oporoke - spor o veljavnosti oporoke - ugotovitev neveljavnosti oporoke - lastnoročna oporoka - pristnost podpisa oporočitelja - dedna pravica - manj verjetna pravica - stranka, katere pravica je manj verjetna - povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Zapuščinsko sodišče pri presoji, čigava pravica je manj verjetna, upošteva predvsem načelo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Tako se šteje, da je verjetnejša pravica tistega, ki se opira na oporoko, v primerjavi s tistim, katerega pravica se opira na zakon. Tudi pravica dedičev bližnjega dednega reda je verjetnejša kot pravica dedičev bolj oddaljenega dednega reda.
Ker sporna oporoka po videzu in vsebini nima očitnih pomanjkljivosti, bodo morali oporoko izpodbiti pritožniki, ki zatrjujejo njeno neveljavnost. Dejstvo, da so pritožniki glede tega vprašanja soglasni, pri tem ni odločilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00009258
ZPP člen 155, 214, 214/2, 300, 300/1, 337. ZGJS člen 64, 76. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 243. ZRPPN člen 16. ZOR člen 60. ZDen člen 3, 4, 64. ZD člen 132.
družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - pravica uporabe - lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - izbrisna tožba - nasprotna tožba - skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe - pogoji za združitev pravd - pogodba namesto razlastitve - javni interes - javni interes za razlastitev - kavza pogodbe - pritožbene novote - ničnost - uveljavljanje ničnosti - izpodbojnost - uveljavljanje izpodbojnosti - stroški postopka - potrebni stroški
Tožeča stranka in njeni pravni predniki so na podlagi pogodb namesto razlastitve na spornem zemljišču pridobili pravico uporabe, z lastninjenjem pa na osnovi zakona lastninsko pravico. Nepravilno je pritožbeno stališče, da je bila do lastninjenja upravičena zgolj oseba, v korist katere je bila lastninska pravica vpisana v zemljiški knjigi.
Toženčev pravni prednik ob svoji smrti ni bil lastnik spornega zemljišča, ker ga je za časa življenja odsvojil s pogodbama namesto razlastitve. Kljub temu, da zemljiškoknjižni vpis na osnovi navedenih pogodb ni bil izvršen, je bila pravica uporabe prenesena na pravnega prednika tožeče stranke. Vpis v zemljiško knjigo namreč v družbeno-lastninskem sistemu ni bil konstitutivne narave. Razen tega je do prehoda iz zasebne v družbeno lastnino prešlo s pogodbama namesto razlastitve, katerih učinki so, skladno s sodno prakso, primerljivi z razlastitvijo, torej z odločbo državnega organa. Ker pokojni ob svoji smrti ni bil lastnik spornih nepremičnin, ti dve nepremičnini nista sodili v zapuščino in z dedovanjem nista prešli v toženčevo last (132. člen ZD). Sklep o dedovanju, v katerem sta nepremičnini navedeni kot zapustnikovo premoženje, je zgolj deklaratorne narave; ni samostojna podlaga za pridobitev lastninske pravice.
Stranka je upravičena le do povrnitve potrebnih stroškov postopka.
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da tožeča stranka ni bila dolžna podajati le pravno odločilnih dejstev, ampak se je bila dolžna odzvati tudi na navedbe tožene stranke. Nezanikana dejstva se štejejo za priznana (drugi odstavek 214. čl. ZPP). Tožena stranka je pravno odločilna dejstva navajala v odgovoru na tožbo; tožeča stranka se je nanje odzvala s prvo pripravljalno vlogo, katere stroški so ji z izpodbijano sodbo priznani. Pravno odločilna dejstva pa je tožena stranka navajala tudi v vlogi z dne 7. 6. 2016. V tej vlogi se je tožena stranka sklicevala tudi na novo pravno podlago zahtevka (ZDen). Na nova dejstva in dodatno pravno interpretacijo se je bila tožeča stranka dolžna odzvati, saj bi v nasprotnem primeru zanjo lahko nastale neugodne posledice. Druga pripravljalna vloga tožeče stranke z dne 20. 12. 2016 je bila torej potrebna; ne zaradi novo postavljenega dodatnega zahtevka - tega bi tožeča stranka lahko podala že v tožbi - ampak zaradi pravno relevantnih navedb tožene stranke v vlogi z dne 7. 6. 2016.
delitev stvari v solastnini - komasacijski postopek - fizična delitev - upravičen interes - vrednotenje nepremičnin - izvedensko mnenje
Če bo kljub izkazanemu večjemu interesu predlagateljice po parceli 2181 lahko prišlo do delitve brez doplačil, toliko bolje, v nasprotnem sodišče na takšen predlog stranke ni vezano in bo moralo odločiti o doplačilih, seveda na podlagi izvedenskih cenitev.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00009705
ZOZP člen 18, 18/1, 18/2. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 85, 85a, 85b. OZ člen 173, 963.
omejitev odgovornosti zavarovalnice do višine zavarovalne vsote - renta za izgubljeno preživljanje - kolizijska pravila - zakonska cesija - odgovornostna zavarovalnica - neposredni zahtevek
Če gre za cesijo oz. subrogacijo po 85(a). členu Uredbe (ES) št. 883/2004, torej za situacijo, ko na nosilca socialnega zavarovanja (v zameno za plačane vdovske rente) preidejo pravice, ki jih ima vdovec nasproti povzročitelju prometne nesreče (116. člena X. knjige nemškega Socialnega zakonika), tožnica utemeljuje zahtevek na cedirani terjatvi, v zvezi s katero pa je treba zatrjevati (in ugotoviti), ali ima vdovec sploh kakršnekoli zahtevke do toženke, torej ali sploh obstaja terjatev, ki je bila na podlagi 116. člena X. knjige nemškega Socialnega zakonika cedirana na tožnico (in ali jo tožnica sploh dovolj konkretizirano zatrjuje - list. št. 27). Če te terjatve ni, potem tudi do cesije ni moglo priti, zaradi česar je obstoj cedirane terjatve pravno odločilno dejstvo, ki ga sodišče prve stopnje ni ugotavljalo oz. se z njim ni ukvarjalo.
V kolikor pa gre za neposredni zahtevek po 85(b). členu Uredbe (ES) št. 883/2004 (na katerega se tožnica ravno tako sklicuje), je treba z gotovostjo ugotoviti, ali lahko tožnica po nemškem pravu zahteva vračilo plačanih vdovskih rent od toženke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Ker je tožnica v spornih dneh neupravičeno predčasno zapustila delovno mesto, je s tem kršila 33. člen ZDR-1, ki delavcu nalaga vestno opravljanje svojega dela skladno z organizacijo dela in poslovanja delodajalca. Taka kršitev na podlagi 3. alineje prvega odstavka 89. člena predstavlja krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013714
OZ člen 105, 105/2, 239, 239/1, 243, 243/1, 265, 266, 435, 472, 472/2. ZPP člen 7, 212.
poslovna odškodninska odgovornost - povračilo navadne škode in izgubljenega dobička - kršitev pogodbenih obveznosti - prodajna pogodba - predmet prodajne pogodbe - delna izpolnitev - odstopno upravičenje - primeren dodatni rok za izpolnitev - odškodnina zaradi zamude pri izpolnitvi - odškodnina zaradi neizpolnitve pogodbe - razpravno načelo - pomanjkljiva trditvena podlaga
Temelj poslovne oziroma pogodbene odškodninske odgovornosti je v kršitvi pogodbene obveznosti, ki bi jo dolžnik moral izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi (prvi odstavek 239. člena OZ).
Načeloma lahko upnik od izpolnitvenega zahtevka odstopi le, če odstopi od pogodbe. Če pri pogodbi ostane, lahko zahteva le izpolnitev in morebitno odškodnino zaradi zamude, ne pa odškodnine za neizpolnitev (odškodnine namesto izpolnitve). OZ pozna tudi izjeme: upnik lahko v nekaterih primerih sam, na dolžnikove stroške, doseže izpolnitev obveznosti, stroške pa uveljavlja kot odškodnino.
odvzem poslovne sposobnosti - razlogi za odvzem poslovne sposobnosti - zaslišanje osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost - izvedensko mnenje iz drugega postopka - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je nasprotnega udeleženca vabilo na zaslišanje, pa se ni odzval, češ da se ne počuti dobro. Sodišče je nato pravilno pojasnilo, da prisilnih sredstev zoper udeleženca v postopku ne more uporabiti, zato očitek, da bi ga vseeno moralo zaslišati oz. se bolj potruditi, ni utemeljen.
ZD člen 144, 144/1, 145, 145/1, 146, 146/4, 214, 214/3.
dediščina - skupnost dedičev - delitev dediščine - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - določitev dednih deležev
Ker se dediči niso sporazumeli o delitvi in načinu delitve oziroma takšnega dogovora niso predložili sodišču, v konkretnem primeru zapuščine ni bilo mogoče razdeliti že v zapuščinskem postopku. Zgolj z določitvijo dednih deležev (in ne deležev na stvareh, ki sodijo v zapuščino) do delitve dediščine ni prišlo, posledično skupnost dedičev ni prenehala, sodišče pa je pravilno odločilo o vknjižbi skupne lastnine.
fizična in civilna delitev - sporazum o delitvi solastne nepremičnine - če fizična delitev stvari ni mogoča - pogoji za fizično delitev solastnine - civilna delitev stanovanja
Med strankama ni sporno, da fizična delitev nepremičnine ni mogoča in da nimata sredstev za izplačilo. Ker stanovanje predstavlja samostojno funkcionalno celoto in ga ni mogoče fizično deliti, se civilni delitvi ni več mogoče izogniti.
ZD člen 4a, 22, 22/2, 210, 210/3. ZD-C člen 2. ZZZDR člen 12, 20, 32.
dedovanje - spor o uporabi prava - sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - ugotovitev obstoja dedne pravice - formalno obstoječa zakonska zveza - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - zakonski zadržek za obstoj zunajzakonske skupnosti - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka
Zapuščinsko sodišče v izpodbijanem sklepu navaja, da se E. E., ki izpodbija dedno pravico zapustnikovi vdovi, smiselno sklicuje na 22. člen ZD. Ta v tretji točki drugega odstavka določa, da zakonec nima dedne pravice, če je njegova življenjska skupnost po njegovi krivdi ali v sporazumu z zapustnikom trajno prenehala. Zapuščinsko sodišče se pravno zmotno sklicuje na navedeno materialno pravno podlago. Izguba dedne pravice zakonca zaradi trajnega prenehanja zakonske skupnosti po tem določilu ne pomeni vzpostavitve dedne pravice zunajzakonskega partnerja zapustnika po drugem odstavku 10. člena ZD, sedaj po 4.a členu ZD. Med navedenima določbama ZD ni povezave, ker urejata povsem različni situaciji. Ta določba na odločitev v obravnavani zapuščinski zadevi ne more imeti nikakršnega vpliva. Citirana določba bi prišla v poštev le, če bi zakonita dediča, torej otroka zapustnika, oporekala njegovi zakoniti ženi dedno pravico. Tudi v primeru, če bi se izkazalo, da zapustnikova žena nima dedne pravice, to ne pomeni, da bi se s tem vzpostavila dedna pravica zunajzakonske partnerice zapustnika. Dodatni argument za takšno pravno tolmačenje pritožbenega sodišča je ta, da tudi če bi bilo v konkretnem primeru E. E., ki zatrjuje izgubo dedne pravice zapustnikove žene po 22. členu ZD, dopustno vložiti takšno tožbo, v primeru uspeha ne bi mogla priti do rezultata, ki ga zasleduje. Namreč tudi če bi bilo ugotovljeno, da je zapustnikova žena izgubila dedno pravico po 22. členu ZD, bi bila zakonska zveza med njima do zapustnikove smrti še vedno v veljavi, torej bi bilo tudi v tem primeru nujno upoštevati zakonski zadržek iz drugega odstavka 10. člena ZD, sedaj 4.a člena ZD. Čeprav bi se izkazalo, da je E. E. z zapustnikom res živela v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, zaradi zakonskega zadržka ne more postati njegova zakonita dedinja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00020322
ZPP člen 116, 142, 142/4, 149., 224, 339, 339/2. 339/2-8.. ZST-1 člen 3, 3/1, 3/10.. ZZK-1 člen 120, 120/3, 125a, 125a/7.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za plačilo sodne takse - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - več zavezancev za plačilo sodne takse - nerazdelna taksna obveznost - solidarna taksna obveznost - neplačilo sodne takse - domneva umika ugovora - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina
Nasprotna udeleženca, ki sta vložila ugovor skupaj, sta, kar se tiče plačila sodne takse za redni postopek, solidarna dolžnika. Sodišče prve stopnje bi zato moralo z nalogom za plačilo sodne takse k plačilu sodne takse pozvati oba nasprotna udeleženca. Ker je sodišče prve stopnje štelo ugovor nasprotne udeleženke za umaknjen, ker ni bila plačana sodna taksa za ugovor, ne da bi nasprotno udeleženko pozvalo k plačilu sodne takse (pozvalo je le nasprotnega udeleženca), ji s tem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in je podana absolutna kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00009775
ZIZ člen 270, 272. ZPP člen 87, 87/3, 337, 337/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - pooblaščenec - pooblastitelj - pooblastilno razmerje - sposobnost podeliti pravdno pooblastilo - upravnik kot pooblaščenec - zastopanje etažnih lastnikov - naloge upravnika - tožba za ugotovitev lastninske pravice - dovoljena pritožbena novota - pogoj nekrivde
Med opravljanje nalog upravnika ne sodi vlaganje zahtevkov za ugotovitev lastninske pravice. Posledično upravnik ne more pooblastiti odvetnika za vložitev tožbe za ugotovitev lastninske pravice.