začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj verjetnosti terjatve - težko nadomestljiva škoda - načelo sorazmernosti
Ker toženci svojih dejanj, s katerimi nedvomno vznemirjajo lastninsko pravico tožnice, niti ne zanikajo, je glede na vse povedano utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica najmanj s stopnjo verjetnosti izkazala obstoj svoje terjatve.
dogovor o plačilu - dogovor o plačilu odvetniških storitev - plačilo nagrade - pravno svetovanje - zastopanje v denacionalizacijskem postopku - kdaj začne zastaranje teči - nastanek terjatve za plačilo stroškov - ugovor zastaranja - pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji - vrednost nepremičnin - zapadlost terjatve - rok izpolnitve - pripoznava dolga - pripoznava zastarane obveznosti - pretrganje zastaranja
Pravdni stranki sta v Dogovoru o plačilu nagrade izrecno in jasno določili trenutek, ko terjatev za plačilo nagrade zapade v plačilo, to je eno leto po pravnomočnosti odločb, s katerimi pridobi toženka vrednost v naravi. Tožnik bi v skrajnem primeru, če sam ni mogel ugotoviti tržne vrednosti vrnjenih nepremičnin, lahko dobil strokovno pomoč, saj bi bil v nasprotnem primeru institut zastaranja povsem razvrednoten. Sodišče je pravilno zaključilo, da ni utemeljena navedba, da je terjatev lahko nastala oziroma zapadla šele ob pridobitvi poročila o oceni vrednosti nepremičnin, kar je bilo 24. 5. 2012. Nagrado je bilo mogoče oceniti oziroma določiti že prej.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011349
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 153, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Ob pravilno ugotovljenem dejstvu, da je do poškodbe tožnikovega kolena prišlo zaradi udarca stopnice vagona ob njegovem zanihanju po spetju z drugim vagonom, je pravilna tudi presoja sodišča prve stopnje, da je podana objektivna odgovornost tožene stranke za tožniku nastalo škodo. Spajanje dveh težkih vagonov, ki jih delavec ne more upravljati z lastnim telesom in tako kljub skrajni skrbnosti njihovih premikov ne more imeti pod neposrednim nadzorom, je delo s povečano nevarnostjo za nastanek poškodb. To pa terja presojo odgovornosti tožene stranke po pravilih odgovornosti ne glede na krivdo.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00009703
ZOZP člen 18. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 85, 85a, 85b. OZ člen 352, 403, 963.
regresno upravičenje - cesija - škoda - neposredni zahtevek - renta - omejitev odgovornosti zavarovalnice do višine zavarovalne vsote - zastaranje - uporaba slovenskega prava - kolizijska pravila - sukcesivna škoda
V konkretnem primeru je ostalo nerazčiščeno, ali gre za situacijo, kot jo predvideva 85(a). člen Uredbe ES št. 883/2004 (cesijo), ali pa 85(b). člen Uredbe ES št. 883/2004 (direktni zahtevek). Iz trditev tožeče stranke sicer izhaja, da se je slednja sicer bolj sklicevala na subrogacijo oz. cesijo, vendar pa je tudi omenjala direktne zahtevke.
Če gre za cesijo oz. subrogacijo po 85(a). členu Uredbe (ES) št. 883/2004, torej za situacijo, ko na nosilca socialnega zavarovanja (v zameno za plačane vdovske rente) preidejo pravice, ki jih ima vdovec nasproti povzročitelju prometne nesreče (116. člena X. knjige nemškega Socialnega zakonika), tožnica utemeljuje zahtevek na cedirani terjatvi, v zvezi s katero pa je treba zatrjevati (in ugotoviti), ali ima vdovec sploh kakršnekoli zahtevke do toženke, torej ali sploh obstaja terjatev, ki je bila na podlagi 116. člena X. knjige nemškega Socialnega zakonika cedirana na tožnico (in ali jo tožnica sploh dovolj konkretizirano zatrjuje - list. št. 27). Če te terjatve ni, potem tudi do cesije ni moglo priti, zaradi česar je obstoj cedirane terjatve pravno odločilno dejstvo, ki ga sodišče prve stopnje ni ugotavljalo oz. se z njim ni ukvarjalo.
prijava terjatve, zavarovane z ločitveno pravico - stečajni postopek nad pravno osebo - prijava terjatev v stečajnem postopku - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - regresna pravica poroka do dolžnika - prijava morebitne regresne terjatve v stečajnem postopku - prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku
Upnik, ki je odgovoren za obveznost stečajnega dolžnika kot solidarni sodolžnik, porok ali zastavitelj, mora v stečajnem postopku prijaviti tudi svojo morebitno regresno terjatev, ki do začetka stečajnega postopka še ni nastala, pod odložnim pogojem, da bo na podlagi plačila te terjatve, ki ga bo opravil po začetku stečajnega postopka, pridobil regresno terjatev do stečajnega dolžnika. Če je terjatev iz 296. člena zakona zavarovana z ločitveno pravico, mora upnik v stečajnem postopku v roku za prijavo te zavarovane terjatve prijaviti tudi ločitveno pravico, če ni v prvem odstavku 281. člena ali v drugem odstavku 282. člena ZFPPIPP drugače določeno.
Pritrditi je pritožbi državnega tožilca, da senat pri odločanju o ugovoru zoper obtožnico ne more dokazov, predlaganih v obtožnici, ocenjevati po načelu proste presoje dokazov, torej na enak način, kot ocenjuje dokaze, ko odloča o obdolženčevi krivdi na podlagi opravljene glavne obravnave, temveč je naloga senata, da oceni, ali je zbranih dovolj dokazov za utemeljen sum, ki opravičuje vložitev obtožbe in nadaljnji kazenski postopek po obtožbi. Senat sodišče prve stopnje pa se je spustil prav v tako presojo.
zapuščina brez dediča - oklic neznanim dedičem - oklic neznanim upnikom - izročitev zapuščine brez dedičev - stroški oklica
Za oklic neznanim upnikom na podlagi drugega odstavka 142a. Člena ZD je sodišče razumno uporabilo enak način objave, kot je predpisan za objavo oklica neznanim dedičem.
Stroške objave mora nositi Republika Slovenija,na katero je v konkretni zadevi prešlo zapustničino premoženje.
OZ člen 265, 266, 468, 468/1, 479. ZVPot člen 37, 37b, 37b/3, 37c, 37c/1, 37c/2. ZPP člen 7, 212, 286, 286b.
kritni kup - stvarna napaka - razpravno načelo - prekluzija trditev in dokazov - prodajna pogodba - notifikacijska dolžnost - jamčevalni zahtevek - odprava napak na vozilu
"Kritni kup" ni vrsta pravega jamčevalnega zahtevka. Vendar položaj kritnega kupa ni zakonsko neurejen; urejata ga določbi 265. in 266. člena OZ; njuna zakonska predpostavka pa je predhodna notifikacija - upnik (kupec) mora pred tem obvestiti dolžnika (prodajalca), da bo prehodno na svoje stroške opravil kupil stvar ali storil tisto, kar bi moral dolžnik. V dvostranskih pogodbah mora namreč zakonodajalec uravnoteženo (sorazmerno) varovati koristi obeh strank, tudi kršitelja pogodbe.
ZPP člen 343, 343/1. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 341.
stečajni postopek - sklep o ugovoru - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - razveljavitev sklepa - najboljši ponudnik - zavrženje ugovora - pravni interes za pritožbo - prenehanje pravnega interesa v pritožbenem postopku
Najboljšemu ponudniku je pravni interes za pritožbo zoper sklep o ugovoru naknadno prenehal, ker je bil sklep z drugo odločitvijo višjega sodišča razveljavljen (razveljavljen pa je bil tudi sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe) in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00009720
ZPSPP člen 24, 24/2, 26. ZFPPIPP člen 227, 248, 248/1. ZPP člen 274, 274/1, 337, 337/1.
stečajni postopek - odpoved najemne pogodbe - oblikovalno upravičenje - res iudicata - načelo koncentracije postopka - nedovoljene pritožbene novote
Z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni dolžnik pravico odpovedati najemne in zakupne pogodbe z enomesečnim odpovednim rokom, ne glede na splošna pravila, določena z zakonom ali pogodbo. Zato so neutemeljene pritožbene trditve, da je stečajni upravitelj najemno pogodbo odpovedal z dopisom, ne pa sodno, zaradi česar pogodba naj ne bi bila veljavno odpovedana.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00009776
ZPIZ-1 člen 274, 274/2. ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 190a, 193, 193/2. ZOZP člen 18, 18/1.
prometna nesreča - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - sprememba zakonodaje - specialni predpis - lex specialis - vračilo invalidske pokojnine - invalidnina za telesno okvaro - dodatek za pomoč in postrežbo - omejitev zavarovalnega kritja
Drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2 določa, da sme zavod terjati odškodnino ne glede na omejitve, ki so določene v drugih zakonih. Vendar ta določba še vedno ne daje pravne podlage, po kateri bi lahko tožeča stranka od tožene stranke kot odgovornostne zavarovalnice zahtevala regres izplačanih invalidskih pokojnin, nadomestila za telesno okvaro ter dodatka za pomoč in postrežbo pred poplačilom ostalih oškodovancev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019318
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 498.a, 498.a/1, 498.a/2. KZ člen 240, 244, 252, 252/1, 252/2, 252/3. URS člen 33.
odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora - razlogi o odločilnih dejstvih - postopek za odvzem denarja nezakonitega izvora - pravnomočna sodba - sodna praksa kot vir prava - pranje denarja - zloraba položaja ali pravic - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - pravica do zasebne lastnine - načelo sorazmernosti - sodna pristojnost - absolutno zastaranje kazenskega pregona
Postopek za odvzem premoženja ni dejanje kazenskega pregona, temveč gre za poseben ukrep sui generis, ki ima procesno pravni značaj, za katerega je v obravnavani zadevi značilno, da ne razpolagamo s pravnomočno sodbo, s katero bi bil obdolženec spoznan za krivega kaznivega dejanja pranja denarja po 252. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije (KZ-94), kljub temu pa je na podlagi listinskih dokazov ter upoštevaje zagovor obdolženca očitno, da denar izvira iz predhodnih kaznivih dejanj, za katere je bil obdolženec pravnomočno obsojen v Republiki Franciji.
Čeprav zakon roka v drugem odstavku 498.a člena ZKP izrecno ne določa, je državni tožilec pri vložitvi predloga kljub temu omejen in vezan s pogoji, ki jih določa 1. točka prvega odstavka 498.a člena ZKP in drugi odstavek 498.a člena ZKP ter z drugimi procesnimi odločitvami, zato ne gre za pravno praznino oziroma primer, kot to poskuša prepričati pritožba, da bi lahko državni tožilec kadarkoli podal predlog po 498.a členu ZKP. V konkretnem primeru je za ugotavljanje obstoja pogojev iz 1. prvega odstavka 498.a člena ZKP bil odločilen pravnomočno končan kazenski postopek zoper obdolženca v Republiki Franciji ter izvedba postopka v skladu z drugim odstavkom 498.a člena ZKP.
Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da postopek po 498.a členu ZKP ne predstavlja kazenske sankcije v smislu določb Kazenskega zakonika, kjer bi lahko prišle v poštev določbe o absolutnem zastaranju kaznivega dejanja, temveč da gre za postopek posebnega procesnega ukrepanja, za katerega ne veljajo določbe o zastaranju kazenskega pregona niti druge materialnopravne določbe. S takšno opredelitvijo določbe 498.a člena ZKP v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče, ki dodaja, da v prid takšni razlagi nenazadnje kaže tudi sistematična umestitev določbe 498. a člena ZKP v zakon, saj predstavlja nadaljnjo konkretizacijo določbe 498. člena ZKP, ki določa zakonske pogoje za odvzem predmetov ne glede na vprašanje, ali se je postopek končal z obsodilno, oprostilno ali zavrnilno sodbo ali pa z ustavitvijo postopka, le da so pri določbi 498.a člena ZKP razlogi za odvzem dopolnjeni še z možnostjo pranja denarja, ki ima svoje kriminalno poreklo.
stvarna služnost - neprava stvarna služnost - služnost v javno korist - priposestvovanje - dobra vera - pravni posel - zavrnitev dokaznega predloga
Pravnega posla, na podlagi katerega bi prišlo do ustanovitve predmetne služnosti, tožnica ni dokazala. Takšnega pravnega posla ne more nadomestiti vedenje niti morebitno soglasje tožencev oziroma njunih pravnih prednikov za izgradnjo oziroma za vzdrževanje elektroenergetskih naprav, kot to smiselno zatrjuje pritožba.
ZFPPIPP člen 128, 128/1, 226, 226/4, 226/4-5, 374, 374/13.
plačilo stroškov stečajnega postopka - ugovor zoper načrt razdelitve - posebna razdelitvena masa - ločitveni upnik - zmotna uporaba materialnega prava
S tem, ko je sodišče prve stopnje ločitvenemu upniku naložilo plačilo vseh ostalih stroškov, torej tudi tistih, ki s to posebno stečajno maso nimajo nobene stvarne zveze oziroma ta ni pojasnjena, razen tako, da je sodišče sledilo upravitelju, ki je predlagal, da ta ločitveni upnik iz te posebne stečajne mase plača vse ostale stroške, ker jih sicer ne bo mogoče pokriti, je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo.
napotitev - stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - izločitvena pravica - priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku - razvezni pogoj
Stečajni upravitelj je v odgovoru na pritožbo pojasnil, zakaj je izločitveno pravico upnice pod zaporedno št. 21 končnega seznama izločitvenih pravic z dne 27. 12. 2017 priznal pod razveznim pogojem, toda hkrati soglašal, da to v skladu z ustaljeno sodno prakso pomeni, da jo je prerekal. Ker upničina izločitvena pravica temelji na pravnomočnem izvršilnem naslovu, se zanjo uporabljajo pravila iz 312. člena ZFPPIPP. To pa pomeni, da mora tisti, ki je prerekal izločitveno pravico, temelječo na izvršilnem naslovu, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev, da je izločitvena pravica prenehala ali ne obstaja. V konkretnem primeru je to stečajni dolžnik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010359
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 502.c, 502.c/1.
kaznivo dejanje goljufije - zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - prepoved odtujitve in obremenitve - pristnost oporoke - zmota
Ali je mogoče sodnika v sodnem postopku spraviti v zmoto, ni pravno, temveč dejansko vprašanje, o katerem je potrebno odločiti v vsakem primeru posebej. Pavšalno zatrjevanje pritožbe s tem v zvezi in sklicevanje na drugo kazensko zadevo, zato ni utemeljeno. Sodnica v zapuščinskem postopku ni ugotavljala, ali je oporoko, s katero je zapustnica zapustila svoje premoženje obdolženki, podpisala zapustnica, temveč je oporoko zgolj razglasila in z njo seznanila dediče, ki tedaj zoper njo niso ugovarjali. Zaradi navedenega so neutemeljena pritožbena izvajanja, da je izvedla postopek ugotavljanja pristnosti oporoke.
ZFPPIPP člen 341, 341/2, 341/7, 347. OZ člen 507 - 513.
sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - pogodba o prodaji nepremičnine - obvestilo predkupnemu upravičencu - sklep o soglasju
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da sodišče pri izdaji sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe preveri izključno tisto, kar mu nalaga sedmi odstavek 341. člena ZFPPIPP. Upravitelj in sodišče morata poskrbeti, da se prodaja izvede na zakonit način. Prav temu je namenjeno soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, ki ga mora sodišče izreči s sklepom. Konkretno za ta primer to pomeni, da mora sodišče pri izdaji soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe paziti, ali morebiti ne obstoji predkupni upravičenec, ali je bil ta pravilno pozvan k uveljavitvi predkupne pravice (predhodno mora biti o teh pravno pomembnih dejstvih opozorjeno že s strani upravitelja) in ali je vse to upravitelj pravilno upošteval pri sestavi predloga iz drugega odstavka 341. člena ZFPPIPP.
Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. Opis odvetniških opravil, za katera se zahteva povrnitev stroškov, in zahtevek v konkretnem denarnem znesku zadoščata zahtevani opredelitvi stroškov. Denarni znesek je namreč mogoče na enostaven način pretvoriti v odvetniške točke in preveriti utemeljenost zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00009719
ZPP člen 22, 339, 339/2, 339/2-3, 354, 438, 438/2. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 6, 6/1, 16, 16/1, 16/3, 17, 17/1, 17/2. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 23, 24. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 25, 26.
pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - pravočasnost ugovora dogovorjene krajevne pristojnosti v pravdnem postopku - dogovorjena krajevna pristojnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delno zavrženje tožbe - evropski plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - spustitev v postopek - izključna pristojnost - pristojnost tujega sodišča - zavrženje tožbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ugovora zoper evropski plačilni nalog, s katerim se ne ugovarja pristojnosti sodišč države članice izvora in ki ne vsebuje razlogov, ki se nanašajo na glavno stvar, ni mogoče šteti za spustitev v postopek v smislu člena 24 Uredbe št. 44/2001.
Tudi ni mogoče šteti, da se je v obravnavani zadevi tožena stranka spustila v postopek v smislu 24. člen Uredbe št. 44/2001 (oziroma 26. člena Uredbe Bruselj I, prenovljena), ker je v dopisu, ki ga je vložila skupaj z ugovorom, navedla razloge, ki se nanašajo na glavno stvar.
Postopek za izdajo evropskega plačilnega naloga in redni civilni postopek, ki mu sledi, nista eden in isti postopek; prvi od teh postopkov poteka po pravilih iz Uredbe (ES) št. 1896/2006, drugi pa, kot je razvidno iz člena 17(1) navedene uredbe, po pravilih rednega civilnega postopka. V postopku ugovora zoper evropski plačilni nalog zato ni mogoče uporabiti določb nacionalnega prava. Le-te se uporabljajo šele po vloženem ugovoru in sicer tiste, ki veljajo za redni postopek. Med drugim tudi določba 22. člena ZPP, po kateri se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. To pa obenem pomeni, da je bil ugovor pristojnosti slovenskega sodišča, ki ga je tožena stranka podala v odgovoru na tožbo, pravočasen.