CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010039
OZ člen 459, 459-1. ZPP člen 287, 339, 339/1, 458, 458/1, 495.
prodajna pogodba - stvarne napake - lastnosti, potrebne za običajno rabo stvari - spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Tožena stranka je sodišču prve stopnje očitala, da ni obrazložilo zavrnitve dokaznega predloga za postavitev izvedenca, s čimer naj bi kršilo 287. člen ZPP. Najprej pritožbeno sodišče poudarja, da bi kršitev navedenega člena pomenila relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljeni pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP). Nadalje pa očitek tudi ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 4 obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo razloge za zavrnitev tega dokaznega predloga in sicer, ker je tožena stranka na zaslišanju sama potrdila, da se je na spornem blagu pojavila patina, pri čemer je le-ta vidna tudi iz fotografije jaška (v prilogi sodnega spisa), zato je zaključilo, da izvedba dokaza z izvedencem ni bila potrebna. Tožena stranka je torej potrdila, da je na spornem blagu nastala patina, le-ta pa je običajen pojav oziroma običajna zaščitna plast na kovini. Kot taka pa ne more pomeniti stvarne napake. Za stvarno napako bi šlo, če sporno blago ne bi imelo lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo (1. točka 459. člena OZ), kar pa za pojav patine glede na zgoraj navedeno ni mogoče reči.
pravica do stikov - otrokovi stiki - določitev stikov med staršem in otrokom - začasna ureditev stikov - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - nesorazmernost posega - položaj csd
Očetovo fizično nasilje nad hčerko (ščipanje v lice) bi, če bi bilo izkazano, lahko vodilo kvečjemu v ureditev stikov pod nadzorom centra za socialno delo, nikakor pa ne v prepoved stikov med njima. Tak ukrep bi nesorazmerno posegel v otrokovo pravico do stika z očetom.
Izvedenka medicine dela, prometa in športa je določno opredelila, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in upoštevajoč delovno mesto strojni delavec III lahko tožnik to delo opravlja s polnim delovnim časom, upoštevajoč stvarne razbremenitve in njegova delovna zmožnost ni zmanjšana za več kot 50 % in ni potrebna poklicna rehabilitacija.
Tožnik je tožbo zoper izpodbijano odločbo vložil 12. 5. 2017. Rok 30 dni je potekel 11. 5. 2017, kar pomeni, da je bila tožba na sodišče vložena po izteku zakonsko določenega 30-dnevnega roka, torej prepozno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP in pa prvega odstavka 72. člena ZDSS-1 tožbo kot prepozno vloženo zavrglo.
ZIZ člen 38, 38/6, 64, 64/1, 64/2, 64/3, 65, 65/1, 65/2, 73, 73/1, 73/2. ZPP člen 158, 160.
ugovor tretjega - predlog tretjega za odlog izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pretium affectionis - stroški ugovora tretjega - krivdno načelo - trditveno in dokazno breme
Navedbe, da so zarubljeni predmeti za tretjega predmeti posebne priljubljenosti, ki jih v primeru prodaje na javni dražbi ne bi mogel dobiti nazaj in nadomestiti, predstavljajo ustrezno trditveno podlago v zvezi z nastankom nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, vendar pa mora tretji v zvezi s takšnimi trditvami predlagati dokaze.
Tretji ni niti trdil, da je upnik vedel, da je izvršitelj zarubil premičnino v lasti tretjega, prav tako v rubežnem in cenilnem zapisniku ni nikakršne izjave, da bi bila kakšna od zarubljenih premičnin v lasti tretjega. Tretji je svojo pravico na predmetu izvršbe dokazoval z računom, ki se je glasil ravno na dolžnika, zato upniku niti potem, ko je v izjavo prejel ugovor tretjega, ni bilo mogoče očitati, da je zagotovo vedel, da je premičnina dejansko v lasti tretjega.
ZObr člen 93, 93/2, 93/11, 94, 94/1, 94/1-2.. ZUstS člen 23, 23/3.. ZSPJS člen 17a, 17a/10.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 104.
službena ocena - sodno varstvo - odpoved pogodbe o zaposlitvi - delovna uspešnost - slovenska vojska - vojak - sestava komisije
Pravila službe v Slovenski vojski v 104. točki izrecno določajo, kakšna mora biti sestava komisije, ki odloča o pritožbi zoper službeno oceno. Glede na navedeno izrecno določbo je zmotno stališče, da pravilnost sestave komisije ne vpliva na pravilnost in zakonitost službene ocene, če komisija pritožbo obravnava in službeno oceno (vsebinsko) preveri. Po presoji pritožbenega sodišča je v tako strogo hierarhično in strukturno urejenem sistemu, kot velja za Slovensko vojsko, odločanje o pritožbi zoper službeno oceno s strani komisije, ki ni bila sestavljena v skladu s 104. točko Pravil službe v Slovenski vojski, tako huda pomanjkljivost, da ima za posledico nezakonitost odločbe o pritožbi zoper službeno oceno in s tem tudi same službene ocene.
vročanje sodnega pisanja - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - tek pritožbenega roka - pravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - sklep o zavrženju pritožbe - obrazložitev sklepa - popravni sklep - datum vročitve - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - prava neuka stranka
Četudi je sodišče prve stopnje s tretjim popravnim sklepom popravilo osnovni sklep in tudi prva popravna sklepa, je z opisanim procesnim ravnanjem (s popravljanjem datumov) povzročilo nevzdržno situacijo, ko so razlogi izpodbijanega sklepa (oziroma izpodbijanih sklepov) tako nejasni in sami s seboj v nasprotju, da o njih pravzaprav ni mogoče več govoriti. Obrazložitev odločbe ni sama sebi namen - njen namen je, da stranka (nato pa v primeru vložitve pritožbe še pritožbeno sodišče) lahko razume, zakaj je sodišče odločilo, tako kot je odločilo. Jasni in razumljivi razlogi so predpogoj za preizkus sodne odločbe in s tem za uveljavitev strankine pravice do pravnega sredstva.
poslovna odškodninska odgovornost - dobava električne energije
Na podlagi Pogodbe o prodaji in nakupu električne energije je bila tožena stranka kot dobavitelj električne energije dolžna tožeči stranki kot odjemalcu prodajati električno energijo. Izpolnitve te pogodbene obveznosti je tožena stranka bila oproščena le v primeru nastopa višje sile, kot to določa člen 7.1 pogodbe (priloga B3 in B4 spisa). Ni dvoma, da je bila skladno z določbami EZ in na njegovi podlagi sprejetih predpisov, ki jih navaja sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe, tožena stranka kot dobavitelj električne energije tožeči stranki, dolžna tožeči stranki kot odjemalcu oziroma uporabniku električne energije zagotavljati kakovostno in zanesljivo oskrbo z električno energijo, kot to izhaja iz 1. člena EZ in je to zaključiti iz 4. člena istega zakona, ki določa, kaj so dobavni pogoji za dobavo električne energije, ter da ti zavezujejo tako sistemskega operaterja, dobavitelja in odjemalca.
Kot pogodbeni dobavitelj tožeče stranke na osnovi Pogodbe o prodaji in dobavi električne energije, kakor tudi kot lastnik elektrodistribucijske infrastrukture in izvajalec dejavnosti za SODO, odgovarja tožena stranka tožeči stranki za redno in kakovostno dobavo električne energije in je za neizpolnitev teh obveznosti odgovorna v skladu z določbo 239. člena OZ, kakor tudi 131. člena istega zakonika.
SPZ člen 70, 105, 105/1, 107, 107/1, 108, 108/1, 110, 110/1. ZNP člen 23, 24, 112. ZPP člen 12.
solastninska skupnost - delitev solastnine - delitev stvari v solastnini (etažna hiša) - sodna delitev solastnine - preoblikovanje solastnine v etažno lastnino - nastanek etažne lastnine - sporazum o razdelitvi solastnine in oblikovanju etažne lastnine - fizična delitev solastne nepremičnine - civilna delitev solastne stvari - načelo odprtega sojenja - kršitev načela materialnega procesnega vodstva - pravica do izjave - vezanost na predlog - vsebina predloga za delitev solastnine
Ker je oblikovanje etažne lastnine vzpostavitev posebne skupnosti, v kateri obstaja lastninska pravica na posameznih delih in solastnina na skupnih delih, v njeno oblikovanje solastnikov v postopku delitve solastnine na nepremičnini ni mogoče siliti.
Če se sodišče prepriča o tem, da fizična delitev stvari, na kateri obstoji solastnina, drugače kot z oblikovanjem etažne lastnine ni mogoča, mora v okviru materialnega procesnega vodstva na to udeležence opozoriti. Če fizična delitev (npr. zaradi nasprotovanja solastnikov) ni mogoča in če tudi ni drugačnega predloga, mora sodišče v postopku delitve stvari nadaljevati s civilno delitvijo (prodajo stvari). Predlagatelj ima v tem primeru še vedno možnost umakniti predlog za delitev solastnine na nepremičnini, nasprotni udeleženci pa lahko postopek nadaljujejo.
predlog za taksno oprostitev - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - blokada transakcijskega računa
V obravnavanem primeru so bili vsi indikatorji za ugotavljanje premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja tožene stranke kot pravne osebe iz 12b. člena ZST-1 pravilno upoštevani.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 140, 141a, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 188, 188/3, 224, 224/1. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2016) člen 9.
doplačilo sodne takse za redni postopek - plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo - neplačilo sodne takse za tožbo - fikcija umika tožbe - sklep o ustavitvi postopka - osebno vročanje - fikcija osebne vročitve - obvestilo o prispelem pismu - javna listina - odsotnost hišnega predalčnika
Tožeča stranka je bila po podatkih spisa o prispelem pismu obveščena (in je bilo zahtevi iz tretjega odstavka 142. člena ZPP zadoščeno). Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi, iz katerega pritožbeno sodišče črpa takšno ugotovitev, je namreč javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar tožeča stranka v tem postopku tega niti poskuša (ne trdi in ne dokazuje namreč, da obvestila o prispelem pismu ni prejela).
Na podlagi obvestila (ki je bilo tožeči stranki na vratih puščeno dne 8. 11. 2017) se je namreč tožeča stranka seznanila (tudi) s posledicami opustitve dviga pošiljke v 15 dnevnem roku. Prav tako s tem, kaj se po poteku tega roka zgodi s samo pošiljko, če naslovnik predalčnika nima oziroma če je njegov predalčnik neuporaben. Tožeča stranka je s prejemom obvestila vedela, da se bo vročitev štela za opravljeno tudi v primeru, če pisma na pošti ne bo dvignila (in se bo to - zaradi tega, ker hišnega predalčnika nima - vrnilo sodišču).
Po poteku 15-dnevnega roka se je štelo, da je bil plačilni nalog tožeči stranki vročen, čeprav tega - kot pravi sama - dejansko ni prejela oziroma pravilneje, tega (v zakonskem roku 15 dni) ni prevzela.
prekinitev postopka - neuspešna dražba - ustavitev izvršbe na premičnine - druga dražba
Izvršitelj bi imel ekonomski interes opraviti drugo javno dražbo, saj bi zanjo dobil plačilo ravno od upnika. Vendar glede na to, da upnik ni odgovoril na izvršiteljevo nasprotovanje v dopisu, očitno ni predlagal druge javne dražbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014193
KZ-1 člen 264, 264/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1.
dajanje daril za nezakonito posredovanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - obljuba nagrade - uradno dejanje - kršitev kazenskega zakona - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - oprostilna sodba
Zakonski znak "obljubil" je dovolj določno opredeljen že v zakonu, zato ni potrebno, da bi bil v opisu konkretnega dejanskega stanu opisan z drugimi besedami (način dajanja obljube pa ni zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja).
V opisu dejanja ni konkretiziran zakonski znak "resnični vpliv" obtoženca pri uradni osebi. Gre namreč za objektivni zakonski znak kaznivega dejanja, ki je razviden navzven in torej mora biti opisan s konkretnimi dejstvi in okoliščinami (ali gre za resnični vpliv zaradi znanstva, prijateljstva, sorodstva, nadrejenega položaja itd.), zato zgolj ponavljanje abstraktnega zakonskega znaka v konkretnem opisu dejanja tudi po oceni pritožbenega sodišča ne zadostuje.
Zgolj z besedno zvezo "izdaje delovnega dovoljenja tujcu" (brez navedbe konkretne zadeve, v kateri naj bi uradna oseba izdala delovno dovoljenje, in imena tujca, kateremu naj bi bilo to delovno dovoljenje izdano) ni dovolj konkretiziran niti zakonski znak "uradno dejanje", saj ni opisan s takšnimi dejstvi in okoliščinami, da bi ga bilo mogoče ločiti od drugih istovrstnih uradnih dejanj, zato je takšna opredelitev tega zakonskega znaka presplošna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00010447
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273, 273/1. ZZK-1 člen 40, 43, 43/1, 43/4, 98. OZ člen 557, 557/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja z začasno odredbo - neprimeren način za dosego namena zavarovanja - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - prepoved odtujitve in obremenitve premičnin - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - prenos lastninske pravice - izročitev premoženja
Predlagana je zaznamba prepovedi vknjižbe lastninske pravice na podlagi Pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 8. 8. 2013. Z zaznambo se opravi vpis le tistih pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo (40. člen ZZK-1). Kot edino zaznambo, ki preprečuje prenos lastninske pravice, pa določbe ZZK-1 predvidevajo zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve (98. člen ZZK-1). Zaznambe prepovedi vpisa lastninske pravice na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ZZK-1 ne predvideva niti take (specialne) določbe ne vsebuje OZ.
Sodišče prve stopnje je 12. 7. 2017 po elektronskem pregledu prometa oziroma stanja plačil sodnih taks ugotovilo, da toženec takse ni plačal, zato je z izpodbijanim sklepom pritožbo toženca z dne 22. 5. 2017 štelo za umaknjeno.
plača - izostanek stranke z naroka - pravica do izjave - opravičilo
Tožnik v zvezi z opravičili glede izostanka z narokov oziroma glede prošenj za preložitev narokov ni predložil dokazil glede razlogov, ki naj bi mu onemogočali pristop na narok. Šele k pritožbi je predložil odločbo ZZZS, da je zaradi bolezni začasno nezmožen za delo v spornem obdobju. Sodišče prve stopnje je resda ravno v tem času opravilo glavno obravnavo v predmetni zadevi, a ker tožnik ni pravočasno in z ustreznimi dokazili dokazoval upravičenega razloga za izostanek z naroka, sodišče v zvezi z očitanim ni kršilo določil pravdnega postopka (115. člen ZPP), posledično tožencu zaradi postopanja sodišča prve stopnje ni bila kršena pravica do izjave v postopku.
predpogodba - ara ob predpogodbi - vrnitev are - pravica zahtevati sklenitev pogodbe - dejansko stanje - predkupna pravica na nepremičnini - sprejem in zavrnitev ponudbe
Do nesklenitve kupoprodajne pogodbe ni prišlo zaradi razloga na strani prodajalca - toženca, temveč zato, ker drugi tožnik ni zagotovil preostanka sredstev kupnine. Posledično je toženec na podlagi prvega odstavka 65. člena OZ upravičeno zadržal dano aro, zaradi česar zahtevek drugega tožnika na vrnitev are ni utemeljen.
Tožniku, ki s strani njegovega delodajalca po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje ni dobil nobenih navodil za opravljanje dela in torej ni bil niti poučen, niti mu ni bilo odrejeno, da mora uporabiti lestev, ni moč očitati, da je s tem, ko ni uporabil lestve, ki mu je bila sicer na voljo, temveč je stopil na polico kovinskega nadstreška, oddaljeno 0,6 metra od tal, ravnal neskrbno.
odločitev o pravdnih stroških - začetek stečajnega postopka
Terjatev iz naslova pravdnih stroškov ne nastane takrat, ko ti stroški dejansko nastanejo, ampak šele, ko o njih odloči sodišče (prvi odstavek 163. člen ZPP). Zato tudi v obravnavani zadevi stroški tožnika niso nastali pred začetkom stečajnega postopka nad toženko, ampak šele z izpodbijanim sklepom in je sodišče prve stopnje o njih pravilno odločilo z dajatvenim zahtevkom.