pogodbena kazen - dispozitivna določba - prosto urejanje obligacijskih razmerij
Šlo je za pisno komunikacijo, zato ni dvoma, da je to storila nemudoma in vskladu s pogodbo, saj je potreben določen čas za preučitev končne situacije, končna situacija pa takrat tudi v nobenem primeru še ni bila usklajena (niti še ni bilo usklajevalnega sestanka). Glede na dogovor v pogodbi, da ima naročnik pravico pogodbeno kazen uveljavljati najkasneje ob končnem obračunu, je torej tožena stranka pogodbeno kazen uveljavljala pravočasno in v skladu z dogovorom, ki je izključil uporabo dispozitivnih določb OZ.
telekomunikacijsko omrežje - uporaba telekomunikacijskih sredstev - spor med operaterjem in uporabnikom - spor majhne vrednosti - naročniška pogodba za mobilni telefon - cenik telekomunikacijskih storitev - plačilo storitev mobilne telefonije in prenosa podatkov - potrebni pravdni stroški - prosta izbira odvetnika - nagrada in stroški pooblaščenca - kilometrina - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - prva pripravljalna vloga - druga pripravljalna vloga
Stranka ima pravico izbrati odvetnika, ki mu zaupa in ni dolžna izbirati zgolj med odvetniki v kraju, kjer je razpravljajoče sodišče. Vendar pa stroški izbire odvetnika iz drugega kraja bremenijo nasprotno stranko le, če je takšna izbira razumna ali za izbiro točno določenega odvetnika obstajajo posebni razlogi.
V konkretni zadevi, ko se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, je prva pripravljalna vloga izenačena s tožbo v običajnem sporu majhne vrednosti, zato je zmotno stališče pritožnice, da ji pripadata dve nagradi po tar. št. 18 OT, in sicer za dopolnitev tožbe in za drugo pripravljalno vlogo.
zloraba znamenj za pomoč in za nevarnost - poškodovanje tuje stvari - enotna kazen zapora - preizkusna doba - pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - bistveno zmanjšana prištevnost - kaznivo dejanje zalezovanja
Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta bili v času storitve vseh obravnavanih kaznivih dejanj pri obdolženki zavestna kot voljna sestavina psihološkega pogoja prištevnosti, bistveno zmanjšani (tretji odstavek 29. člena KZ-1) in da se je kljub navedenemu zavedala, da je zalezovanje druge osebe, poškodovanje tuje lastnine in lažno sporočanje nevarnosti prepovedano, pa je dejanja kljub temu hotela storiti, saj je bila jezna na oškodovanko in druge zaposlene v šoli, iz katere je bila po konfliktu s sošolcem izključena.
Tožnik je tožbo zoper izpodbijano odločbo vložil 12. 5. 2017. Rok 30 dni je potekel 11. 5. 2017, kar pomeni, da je bila tožba na sodišče vložena po izteku zakonsko določenega 30-dnevnega roka, torej prepozno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP in pa prvega odstavka 72. člena ZDSS-1 tožbo kot prepozno vloženo zavrglo.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - obračun izvršitelja - zahteva za obračun plačila za delo in stroške izvršitelja - varščina - vložitev vloge pri sodišču
Izvršilne stroške, kamor sodijo tudi stroški izvršitelja, najprej plača upnik, zato je tudi vprašanje pravilnosti obračuna plačila za delo in stroškov izvršitelja najprej predmet razmerja med upnikom in izvršiteljem. Če upnik pri izvršitelju ne vloži zahteve, da o obračunu odloči sodišče, velja obračun z iztekom 8 dnevnega roka od prejema za dokončnega, dokončni obračun pa je izvršilni naslov za izterjavo stroškov zoper upnika. Zato je treba zahtevo, da o obračunu odloči sodišče, vložiti pri izvršitelju in ne neposredno pri sodišču.
Zahteva po plačilu varščine predstavlja diskrecijo izvršitelja, posledica neplačila varščine pa je v ustavitvi izvršbe. Zakon upniku sicer omogoča, da v primeru, če ne soglaša z načinom plačila, rokom ali višino varščine, pri izvršitelju vloži zahtevo, da o tem odloči sodišče. Takšno zahtevo pa mora upnik vložiti pri izvršitelju, saj ta v nasprotnem primeru ni seznanjen z upnikovo zahtevo ter sodišče obvesti o neplačilu varščine, zadevo statistično odčrta, posledica pa je ustavitev postopka. Zaradi takšnega razmerja med upnikom in izvršiteljem mora upnik zahtevo za presojo varščine vložiti pri izvršitelju.
ODZ paragraf 1470, 1500. SPZ člen 213, 213/1, 217, 218.
obstoj služnostne poti - tožba na ugotovitev obstoja stvarne služnosti - ugotovitveni zahtevek - priposestvovanje po ODZ - prava stvarna služnost - priposestvovalna doba - priposestvovalna doba pravnih prednikov - preprečevanje in motenje izvrševanja stvarne služnosti - originaren nastanek služnosti - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Ker so tožnikovi pravni predniki od postavitve zidanice leta 1891 do leta 1912 služnost poti hoje in vožnje izvrševali 30 let, so na podlagi paragrafa 1470 ODZ stvarno služnost priposestvovali. Zato je tožnikov zahtevek na ugotovitev obstoja stvarne služnosti utemeljen.
Na nastanek stvarne služnosti ne vpliva možnost uporabe druge poti.
V primeru, če je izvedensko delo opravljeno in mnenje strokovno argumentirano, je izvedenec upravičen do nagrade za opravljeno storitev tudi v primeru, če bi se sodišče pri odločanju v končni sodbi oprlo na mnenje drugega izvedenca.
ZS člen 90. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 48, 50, 50/3, 51, 51/1.
pisna izdelava izvedenskega mnenja - pravica do nagrade za izdelano izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca - nagrada za študij spisa - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - zahtevnost izvedenskega mnenja - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - zahtevno izvedensko mnenje - prekoračitev roka - materialni stroški izvedenca
Nestrinjanje pritožnikov z izvedenskim mnenjem na pravico izvedenca do plačila za opravljeno delo ne vpliva. Pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa se izvedensko mnenje ne presoja vsebinsko. To pomeni, da bo pritožnica takšne ugovore lahko podala v postopku na prvi stopnji in bo sodišče njene ugovore dolžno preučiti.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - laična stranka - pomanjkljiv predlog - konkretne okoliščine - izostanek stranke z naroka - upravičen razlog izostanka z naroka - upravičen razlog za zamudo - razpis naroka v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje - trditvena podlaga
Z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, češ da navedene okoliščine ne predstavljajo upravičenega razloga za zamudo, pritožbeno sodišče ne soglaša, saj navedb pritožnika ni mogoče šteti kot očitno neupravičenih, kar bi utemeljevalo odločitev po drugem odstavku 120. člena ZPP, temveč so bili navedeni razlogi zgolj pomanjkljivo opredeljeni. Ob upoštevanju, da je tožnik nedvomno imel pravni interes, da pride na prvi narok za glavno obravnavo in da preložitve ni nikoli predlagal, je stališče sodišča prve stopnje pretirano strogo in tožniku onemogoča dostop do sodnega varstva.
zavarovanje nedenarnih terjatev - delež na skupnem premoženju - skupno premoženje - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje
Večji denarni vložki enega zakonca, vložek posebnega premoženja v skupno premoženje, večja skrb za družino in ohranjanje premoženja, vplivajo na velikost deležev na skupnem premoženju, niso pa temelj za pridobitev izključnega lastništva na delu skupnega premoženja.
SPZ člen 70, 105, 105/1, 107, 107/1, 108, 108/1, 110, 110/1. ZNP člen 23, 24, 112. ZPP člen 12.
solastninska skupnost - delitev solastnine - delitev stvari v solastnini (etažna hiša) - sodna delitev solastnine - preoblikovanje solastnine v etažno lastnino - nastanek etažne lastnine - sporazum o razdelitvi solastnine in oblikovanju etažne lastnine - fizična delitev solastne nepremičnine - civilna delitev solastne stvari - načelo odprtega sojenja - kršitev načela materialnega procesnega vodstva - pravica do izjave - vezanost na predlog - vsebina predloga za delitev solastnine
Ker je oblikovanje etažne lastnine vzpostavitev posebne skupnosti, v kateri obstaja lastninska pravica na posameznih delih in solastnina na skupnih delih, v njeno oblikovanje solastnikov v postopku delitve solastnine na nepremičnini ni mogoče siliti.
Če se sodišče prepriča o tem, da fizična delitev stvari, na kateri obstoji solastnina, drugače kot z oblikovanjem etažne lastnine ni mogoča, mora v okviru materialnega procesnega vodstva na to udeležence opozoriti. Če fizična delitev (npr. zaradi nasprotovanja solastnikov) ni mogoča in če tudi ni drugačnega predloga, mora sodišče v postopku delitve stvari nadaljevati s civilno delitvijo (prodajo stvari). Predlagatelj ima v tem primeru še vedno možnost umakniti predlog za delitev solastnine na nepremičnini, nasprotni udeleženci pa lahko postopek nadaljujejo.
plača - izostanek stranke z naroka - pravica do izjave - opravičilo
Tožnik v zvezi z opravičili glede izostanka z narokov oziroma glede prošenj za preložitev narokov ni predložil dokazil glede razlogov, ki naj bi mu onemogočali pristop na narok. Šele k pritožbi je predložil odločbo ZZZS, da je zaradi bolezni začasno nezmožen za delo v spornem obdobju. Sodišče prve stopnje je resda ravno v tem času opravilo glavno obravnavo v predmetni zadevi, a ker tožnik ni pravočasno in z ustreznimi dokazili dokazoval upravičenega razloga za izostanek z naroka, sodišče v zvezi z očitanim ni kršilo določil pravdnega postopka (115. člen ZPP), posledično tožencu zaradi postopanja sodišča prve stopnje ni bila kršena pravica do izjave v postopku.
Ker tožeča stranka ni dopolnila predloga za oprostitev plačila sodnih taks, je sodišče moralo predlog zavreči.
Pravnim osebam se pisanje vroča tako, da se izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu.
prekinitev postopka - neuspešna dražba - ustavitev izvršbe na premičnine - druga dražba
Izvršitelj bi imel ekonomski interes opraviti drugo javno dražbo, saj bi zanjo dobil plačilo ravno od upnika. Vendar glede na to, da upnik ni odgovoril na izvršiteljevo nasprotovanje v dopisu, očitno ni predlagal druge javne dražbe.
Glede na obstoječo sodno prakso sodna presoja zakonitosti premestitve po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU obsega preizkus zakonitega razloga za takšno premestitev, pri čemer je sodišče pristojno ugotavljati le, ali je razlog za premestitev javnega uslužbenca resničen in ne navidezen. V okviru tega sodišče ne more ocenjevati, kako je oziroma bo določena premestitev vplivala na učinkovitost in smotrnost dela organa.
Tožnik ni bil vešč dela na področju drog, v delo ga je bilo treba še uvajati. Hkrati pa obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da je bil dejanski razlog za premestitev spor z vodjo. Zato je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku za razveljavitev sklepa o premestitvi pravilno ugodilo.
ZFPPIPP člen 69, 121, 121/3, 300, 621, 621/1, 621/2. ZPP - člen 274, 458, 458/1, 458/5, 495, 495/1.
prijava terjatev v stečajnem postopku - sklep o preizkusu terjatev - prepozen ugovor stečajnega upnika zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev - procesni prekluzivni rok
Roki za opravo procesnih dejanj strank so po ZFPPIPP prekluzivni. ZFPPIPP v tretjem odstavku 121. člena namreč določa, da kdor je zamudil rok ali izostal iz naroka, na katerem bi moral dati ali vložiti predloge, izjave in ugovore, jih po poteku roka ali koncu naroka ne more več dati ali vložiti.
O terjatvah, ki jih prijavijo upniki v stečajnem postopku, odloči sodišče s sklepom o preizkusu terjatev v skladu z 69. členom ZFPPIPP. Ker tožeča stranka v zakonskem prekluzivnem roku v zvezi s prijavljeno terjatvijo v višini 3.676,57 EUR, ki jo je stečajni upravitelj priznal le v višini 2.814,96 EUR, ni vložila ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, je terjatev tožeče stranke v višini 2.814,69 EUR na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev pridobila značaj pravnomočno razsojene zadeve.
poslovna odškodninska odgovornost - dobava električne energije
Na podlagi Pogodbe o prodaji in nakupu električne energije je bila tožena stranka kot dobavitelj električne energije dolžna tožeči stranki kot odjemalcu prodajati električno energijo. Izpolnitve te pogodbene obveznosti je tožena stranka bila oproščena le v primeru nastopa višje sile, kot to določa člen 7.1 pogodbe (priloga B3 in B4 spisa). Ni dvoma, da je bila skladno z določbami EZ in na njegovi podlagi sprejetih predpisov, ki jih navaja sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe, tožena stranka kot dobavitelj električne energije tožeči stranki, dolžna tožeči stranki kot odjemalcu oziroma uporabniku električne energije zagotavljati kakovostno in zanesljivo oskrbo z električno energijo, kot to izhaja iz 1. člena EZ in je to zaključiti iz 4. člena istega zakona, ki določa, kaj so dobavni pogoji za dobavo električne energije, ter da ti zavezujejo tako sistemskega operaterja, dobavitelja in odjemalca.
Kot pogodbeni dobavitelj tožeče stranke na osnovi Pogodbe o prodaji in dobavi električne energije, kakor tudi kot lastnik elektrodistribucijske infrastrukture in izvajalec dejavnosti za SODO, odgovarja tožena stranka tožeči stranki za redno in kakovostno dobavo električne energije in je za neizpolnitev teh obveznosti odgovorna v skladu z določbo 239. člena OZ, kakor tudi 131. člena istega zakonika.
predpogodba - ara ob predpogodbi - vrnitev are - pravica zahtevati sklenitev pogodbe - dejansko stanje - predkupna pravica na nepremičnini - sprejem in zavrnitev ponudbe
Do nesklenitve kupoprodajne pogodbe ni prišlo zaradi razloga na strani prodajalca - toženca, temveč zato, ker drugi tožnik ni zagotovil preostanka sredstev kupnine. Posledično je toženec na podlagi prvega odstavka 65. člena OZ upravičeno zadržal dano aro, zaradi česar zahtevek drugega tožnika na vrnitev are ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje je 12. 7. 2017 po elektronskem pregledu prometa oziroma stanja plačil sodnih taks ugotovilo, da toženec takse ni plačal, zato je z izpodbijanim sklepom pritožbo toženca z dne 22. 5. 2017 štelo za umaknjeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014193
KZ-1 člen 264, 264/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1.
dajanje daril za nezakonito posredovanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - obljuba nagrade - uradno dejanje - kršitev kazenskega zakona - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - oprostilna sodba
Zakonski znak "obljubil" je dovolj določno opredeljen že v zakonu, zato ni potrebno, da bi bil v opisu konkretnega dejanskega stanu opisan z drugimi besedami (način dajanja obljube pa ni zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja).
V opisu dejanja ni konkretiziran zakonski znak "resnični vpliv" obtoženca pri uradni osebi. Gre namreč za objektivni zakonski znak kaznivega dejanja, ki je razviden navzven in torej mora biti opisan s konkretnimi dejstvi in okoliščinami (ali gre za resnični vpliv zaradi znanstva, prijateljstva, sorodstva, nadrejenega položaja itd.), zato zgolj ponavljanje abstraktnega zakonskega znaka v konkretnem opisu dejanja tudi po oceni pritožbenega sodišča ne zadostuje.
Zgolj z besedno zvezo "izdaje delovnega dovoljenja tujcu" (brez navedbe konkretne zadeve, v kateri naj bi uradna oseba izdala delovno dovoljenje, in imena tujca, kateremu naj bi bilo to delovno dovoljenje izdano) ni dovolj konkretiziran niti zakonski znak "uradno dejanje", saj ni opisan s takšnimi dejstvi in okoliščinami, da bi ga bilo mogoče ločiti od drugih istovrstnih uradnih dejanj, zato je takšna opredelitev tega zakonskega znaka presplošna.