uporabnina za stanovanje - uporabnina za poslovne prostore - uporabnina za nezmožnost uporabe solastnega dela nepremičnine - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja - hipotetična najemnina - povprečna tržna najemnina
Sodna praksa priznava pravico do uporabnine solastniku, ki se zaradi nasilja drugega solastnika izseli iz nepremičnine in zato opusti rabo nepremičnine.
Za solastnika, ki po lastni krivdi drugega solastnika izključi iz uporabe, se domneva, da je imel od uporabe njegovega deleža korist.
pogodba o nepremičninskem posredovanju - posredovanje pri prodaji nepremičnine - posredniška pogodba - provizija za posredovanje pri nepremičnini - zavezanec za plačilo - pravica do plačila - podpis pogodbe - čas sklenitve prodajne pogodbe - zahteva za znižanje provizije - oblikovalni zahtevek - ugovor znižanja plačila
V skladu z drugim odstavkom 25. člena ZNPosr ima nepremičninska družba pravico do plačila za posredovanje tudi v primerih, ko naročitelj (tu prva toženka kot prodajalka nepremičnine) sklene pogodbo v zvezi z nepremičnino, ki je bila predmet posredovanja, s tretjo osebo (tu drugi toženec kot kupec nepremičnine), s katero je naročitelja spravil v stik nepremičninski posrednik in je bila ta pogodba sklenjena v šestih mesecih po prenehanju pogodbe o posredovanju. Ni pomembno, če je toženka sklenila pogodbo tudi ob pomoči drugega posrednika, ki je uredil tudi izbris hipoteke, kot tudi ne, da do sklenitve prodajne pogodbe ni prišlo kmalu po opravljenem (prvem) ogledu z dne 2. 12. 2014, ki ga je vodila tožnica. Bistveno za tožničino pravico do plačila je, da si je uspešno prizadevala za vzpostavitev stika med kupcem in prodajalko, pri čemer (kot je zaključiti iz razlogov sodišča prve stopnje, ki jih toženca konkretno ne grajata), je tožnica izvajala določene aktivnosti v smeri prodaje nepremičnine,
Iz dosedanje sodne prakse sledi, da za učinkovito uveljavitev zahteve za znižanje plačila po tretjem odstavku 846. člena OZ ne zadostuje ugovor, ampak je treba postaviti oblikovalni zahtevek. Tudi če bi bil tožbeni zahtevek postavljen, se na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja izkaže, da ne bi bil utemeljen.
ZDavP-2 člen 208, 208/1. ZPP člen 337, 337/1. ZIZ člen 40.
izvršba na nepremičnine - davčna izvršba - trditveno breme - predlog za izvršbo - nedovoljene pritožbene novote
Pogoj za vložitev predloga za izvršbo na nepremičnino, ki se obravnava v sodnem izvršilnem postopku, je neuspešnost davčne izvršbe. Povedano drugače, namen sodne izvršbe davčnih obveznosti na nepremičnine je doseči poplačilo, potem ko se je predhodna davčna izvršba na ostalo dolžnikovo premoženje izkazala kot neuspešna, torej kot skrajni ukrep glede na posledice za dolžnika. Glede na navedeno mora upnik že v predlogu za izvršbo na nepremičnine pojasniti in izkazati vse okoliščine, iz katerih sodišče ob obravnavi predloga lahko ugotovi izpolnjevanje opisanega zakonsko določenega pogoja.
ZS člen 90. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 48, 50, 50/3, 51, 51/1.
pisna izdelava izvedenskega mnenja - pravica do nagrade za izdelano izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca - nagrada za študij spisa - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - zahtevnost izvedenskega mnenja - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - zahtevno izvedensko mnenje - prekoračitev roka - materialni stroški izvedenca
Nestrinjanje pritožnikov z izvedenskim mnenjem na pravico izvedenca do plačila za opravljeno delo ne vpliva. Pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa se izvedensko mnenje ne presoja vsebinsko. To pomeni, da bo pritožnica takšne ugovore lahko podala v postopku na prvi stopnji in bo sodišče njene ugovore dolžno preučiti.
Tožnik zgolj pavšalno navaja, da sodišče prve stopnje ni uporabilo 8. člena ZPP (ki se nanaša na oblikovanje dokazne ocene) oziroma, da ga je uporabilo napačno. Ne navede torej, kateri dokaz v oblikovanju dokazne ocene ni bil upoštevan oziroma, ni bil pravilno upoštevan. Ne navede npr., kateri dokazni zaključki so napačni in zakaj naj bi bili napačni. Zgolj vztrajanje, da je delo opravljal vestno, pošteno, pravilno in pravočasno ne zadostuje za učinkovito izpodbijanje dokazne ocene.
Tožnica je v tem sporu od tožene stranke uveljavljala plačilo odškodnine, ker ji je zaradi dela na delovnem mestu, ki ni ustrezalo omejitvam, priznanim z odločbo ZPIZ, nastala škoda (poslabšanje zdravstvenega stanja). Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da toženi stranki v zvezi z zagotovitvijo dela tožnici na delovnem mestu "delavec drugih pomožnih del" ni mogoče očitati protipravnega ravnanja. Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča, da je tožena stranka tožnici zagotovila ustrezno delo, pri katerem so bile upoštevane omejitve zaradi invalidnosti po odločbi ZPIZ in ga je bila tožnica zdravstveno sposobna opravljati. Zato ni podana krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo.
Pritožbeno sodišče se prav tako strinja s presojo sodišča prve stopnje, da tožničino poslabšanje zdravstvenega stanja ni bilo v neposredni vzročni zvezi z opravljanjem dela (ki ga je tožnica pri toženi stranki pred nastopom bolniškega staleža opravljala le osem dni).
Tožniku, ki s strani njegovega delodajalca po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje ni dobil nobenih navodil za opravljanje dela in torej ni bil niti poučen, niti mu ni bilo odrejeno, da mora uporabiti lestev, ni moč očitati, da je s tem, ko ni uporabil lestve, ki mu je bila sicer na voljo, temveč je stopil na polico kovinskega nadstreška, oddaljeno 0,6 metra od tal, ravnal neskrbno.
V primeru, če je izvedensko delo opravljeno in mnenje strokovno argumentirano, je izvedenec upravičen do nagrade za opravljeno storitev tudi v primeru, če bi se sodišče pri odločanju v končni sodbi oprlo na mnenje drugega izvedenca.
SPZ člen 70, 105, 105/3, 107, 107/1. SZ-1 člen 5, 5/1.
delitev solastne stvari - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - vsebina pogodbe - darilna pogodba - dejanska delitev nepremičnine - izključni lastnik - posamezni del - posebni del zgradbe - skupni del stavbe - stopnišče - skupni prostor - posest prostora - pravica dostopa do nepremičnine
Stavba je bila razdeljena z darilno pogodbo. Materialnopravno je šlo za pogodbo o delitvi stavbe na posamezne dele in prenose lastninske pravice na oddvojenem posameznem delu na udeleženca. Gre za navidezno solastnino, ki je po svoji vsebini etažna lastnina. Takih razmerij ni mogoče reševati z institutom delitve solastnine v okviru 70. člena SPZ, ampak je nastalo etažno lastnino treba le še ustrezno vpisati.
OZ člen 165, 299, 299/1, 378, 378/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zavarovalna pogodba - nastanek škode - zapadlost škode - zakonske zamudne obresti - višina škode - premoženjska škoda - izvedenec - izvedba dokaza z izvedencem - rešeni deli - pravica do izjave - pritožbene novote
V danem primeru gre za enovit odškodninski zahtevek iz naslova škode na avtomobilu. Ker je izvedenec ugotovil, da je zavarovalnica v celoti previsoko ocenila vrednost vozila pred prometno nesrečo, prenizko (za 5%) pa vrednost rešenih delov, je pomembna odškodnina, ki jo je tožnica prejela iz tega skupnega naslova in ki predstavlja višji znesek, kot pa je ugotovljena škoda po izvedencu.
Ker tožeča stranka ni dopolnila predloga za oprostitev plačila sodnih taks, je sodišče moralo predlog zavreči.
Pravnim osebam se pisanje vroča tako, da se izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu.
Četrta točka odločbe Ustavnega sodišča U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 na podlagi 40. člena ZUstS predstavlja zakonsko podlago, na podlagi katere se postopki po prvem odstavku 350.a člena ZBan-1 prekinejo do sprejema ureditve, ki bo imetnikom izbrisanih in konvertiranih kvalificiranih pravic zagotovila učinkovito sodno varstvo.
predlog za taksno oprostitev - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - blokada transakcijskega računa
V obravnavanem primeru so bili vsi indikatorji za ugotavljanje premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja tožene stranke kot pravne osebe iz 12b. člena ZST-1 pravilno upoštevani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00009923
ZPP člen 180, 180/1, 214, 337, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 355, 452, 453. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2010) člen 8, 14. OZ člen 287, 287/4. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3.
Tožeča stranka in ne tožena stranka mora v tožbi določno navesti, kaj vtožuje oziroma kaj je predmet tožbenega zahtevka (prvi odstavek 180. člena ZPP).
Vrsta in višina posameznih mesečnih stroškov je konkretno in natančno opredeljena v predloženih razdelilnikih, na katere se je tožnica sklicevala kot na trditveno podlago. Ker gre le za enajst pregledanih, jasnih razdelilnikov, bi jih moralo sodišče upoštevati kot del trditvene podlage.
Tudi če tožeča stranka toženke pred vložitvijo tožbe ne opomni na zunajsodno izpolnitev zahtevka, to nujno ne pomeni, da toženka ni dala povoda za tožbo. V določenih primerih opomin ni potreben, ker je že iz njenega ravnanja razvidno, da nasprotuje izpolnitvi zahtevka.
Nagib strank pri sklepanju konkretnega sporazuma ni bil v tem, da bi se ugotovila resnična in v preteklosti izvedena toženkina vlaganja v predmetno nepremičnino, ki bi temeljila na rekonstrukciji realnega denarnega toka, kot je bil dejansko realiziran v kritičnem času, temveč, da bi se z navajanjem enormnih vlaganj ustvarila visoka, povsem nerealna hipotekarna terjatev, s katero bi (lahko) stranki sporazuma tožnici preprečili njeno učinkovito in upravičeno participacijo na skupnem premoženju.
ZIZ člen 38, 38/6, 64, 64/1, 64/2, 64/3, 65, 65/1, 65/2, 73, 73/1, 73/2. ZPP člen 158, 160.
ugovor tretjega - predlog tretjega za odlog izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pretium affectionis - stroški ugovora tretjega - krivdno načelo - trditveno in dokazno breme
Navedbe, da so zarubljeni predmeti za tretjega predmeti posebne priljubljenosti, ki jih v primeru prodaje na javni dražbi ne bi mogel dobiti nazaj in nadomestiti, predstavljajo ustrezno trditveno podlago v zvezi z nastankom nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, vendar pa mora tretji v zvezi s takšnimi trditvami predlagati dokaze.
Tretji ni niti trdil, da je upnik vedel, da je izvršitelj zarubil premičnino v lasti tretjega, prav tako v rubežnem in cenilnem zapisniku ni nikakršne izjave, da bi bila kakšna od zarubljenih premičnin v lasti tretjega. Tretji je svojo pravico na predmetu izvršbe dokazoval z računom, ki se je glasil ravno na dolžnika, zato upniku niti potem, ko je v izjavo prejel ugovor tretjega, ni bilo mogoče očitati, da je zagotovo vedel, da je premičnina dejansko v lasti tretjega.
zavarovanje nedenarnih terjatev - delež na skupnem premoženju - skupno premoženje - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje
Večji denarni vložki enega zakonca, vložek posebnega premoženja v skupno premoženje, večja skrb za družino in ohranjanje premoženja, vplivajo na velikost deležev na skupnem premoženju, niso pa temelj za pridobitev izključnega lastništva na delu skupnega premoženja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014193
KZ-1 člen 264, 264/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1.
dajanje daril za nezakonito posredovanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - obljuba nagrade - uradno dejanje - kršitev kazenskega zakona - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - oprostilna sodba
Zakonski znak "obljubil" je dovolj določno opredeljen že v zakonu, zato ni potrebno, da bi bil v opisu konkretnega dejanskega stanu opisan z drugimi besedami (način dajanja obljube pa ni zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja).
V opisu dejanja ni konkretiziran zakonski znak "resnični vpliv" obtoženca pri uradni osebi. Gre namreč za objektivni zakonski znak kaznivega dejanja, ki je razviden navzven in torej mora biti opisan s konkretnimi dejstvi in okoliščinami (ali gre za resnični vpliv zaradi znanstva, prijateljstva, sorodstva, nadrejenega položaja itd.), zato zgolj ponavljanje abstraktnega zakonskega znaka v konkretnem opisu dejanja tudi po oceni pritožbenega sodišča ne zadostuje.
Zgolj z besedno zvezo "izdaje delovnega dovoljenja tujcu" (brez navedbe konkretne zadeve, v kateri naj bi uradna oseba izdala delovno dovoljenje, in imena tujca, kateremu naj bi bilo to delovno dovoljenje izdano) ni dovolj konkretiziran niti zakonski znak "uradno dejanje", saj ni opisan s takšnimi dejstvi in okoliščinami, da bi ga bilo mogoče ločiti od drugih istovrstnih uradnih dejanj, zato je takšna opredelitev tega zakonskega znaka presplošna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - mobing - denarno povračilo - sodna razveza
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že večkrat zavzelo stališče, da je ukinitev delovnega mesta v posledici reorganizacije znotraj družbe stvar poslovne odločitve delodajalca, v katero sodišče ne more posegati in kot takšna ni podvržena sodni kontroli. Sodišče zato ne more presojati razlogov reorganizacije, temveč lahko ugotavlja in odloča samo, če je bila ukinitev delovnega mesta res posledica reorganizacije oziroma preverja, če so morda takšne odločitve delodajalca le navidezne, sprejete z namenom zlorabiti institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bil dejanski razlog za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici osebne narave, oziroma da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici s strani tožene stranke podana zaradi porušenega medsebojnega zaupanja. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o nezakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravilna.