vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - laična stranka - pomanjkljiv predlog - konkretne okoliščine - izostanek stranke z naroka - upravičen razlog izostanka z naroka - upravičen razlog za zamudo - razpis naroka v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje - trditvena podlaga
Z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, češ da navedene okoliščine ne predstavljajo upravičenega razloga za zamudo, pritožbeno sodišče ne soglaša, saj navedb pritožnika ni mogoče šteti kot očitno neupravičenih, kar bi utemeljevalo odločitev po drugem odstavku 120. člena ZPP, temveč so bili navedeni razlogi zgolj pomanjkljivo opredeljeni. Ob upoštevanju, da je tožnik nedvomno imel pravni interes, da pride na prvi narok za glavno obravnavo in da preložitve ni nikoli predlagal, je stališče sodišča prve stopnje pretirano strogo in tožniku onemogoča dostop do sodnega varstva.
ZObr člen 93, 93/2, 93/11, 94, 94/1, 94/1-2.. ZUstS člen 23, 23/3.. ZSPJS člen 17a, 17a/10.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 104.
službena ocena - sodno varstvo - odpoved pogodbe o zaposlitvi - delovna uspešnost - slovenska vojska - vojak - sestava komisije
Pravila službe v Slovenski vojski v 104. točki izrecno določajo, kakšna mora biti sestava komisije, ki odloča o pritožbi zoper službeno oceno. Glede na navedeno izrecno določbo je zmotno stališče, da pravilnost sestave komisije ne vpliva na pravilnost in zakonitost službene ocene, če komisija pritožbo obravnava in službeno oceno (vsebinsko) preveri. Po presoji pritožbenega sodišča je v tako strogo hierarhično in strukturno urejenem sistemu, kot velja za Slovensko vojsko, odločanje o pritožbi zoper službeno oceno s strani komisije, ki ni bila sestavljena v skladu s 104. točko Pravil službe v Slovenski vojski, tako huda pomanjkljivost, da ima za posledico nezakonitost odločbe o pritožbi zoper službeno oceno in s tem tudi same službene ocene.
V primeru, če je izvedensko delo opravljeno in mnenje strokovno argumentirano, je izvedenec upravičen do nagrade za opravljeno storitev tudi v primeru, če bi se sodišče pri odločanju v končni sodbi oprlo na mnenje drugega izvedenca.
odločitev o pravdnih stroških - začetek stečajnega postopka
Terjatev iz naslova pravdnih stroškov ne nastane takrat, ko ti stroški dejansko nastanejo, ampak šele, ko o njih odloči sodišče (prvi odstavek 163. člen ZPP). Zato tudi v obravnavani zadevi stroški tožnika niso nastali pred začetkom stečajnega postopka nad toženko, ampak šele z izpodbijanim sklepom in je sodišče prve stopnje o njih pravilno odločilo z dajatvenim zahtevkom.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - obračun izvršitelja - zahteva za obračun plačila za delo in stroške izvršitelja - varščina - vložitev vloge pri sodišču
Izvršilne stroške, kamor sodijo tudi stroški izvršitelja, najprej plača upnik, zato je tudi vprašanje pravilnosti obračuna plačila za delo in stroškov izvršitelja najprej predmet razmerja med upnikom in izvršiteljem. Če upnik pri izvršitelju ne vloži zahteve, da o obračunu odloči sodišče, velja obračun z iztekom 8 dnevnega roka od prejema za dokončnega, dokončni obračun pa je izvršilni naslov za izterjavo stroškov zoper upnika. Zato je treba zahtevo, da o obračunu odloči sodišče, vložiti pri izvršitelju in ne neposredno pri sodišču.
Zahteva po plačilu varščine predstavlja diskrecijo izvršitelja, posledica neplačila varščine pa je v ustavitvi izvršbe. Zakon upniku sicer omogoča, da v primeru, če ne soglaša z načinom plačila, rokom ali višino varščine, pri izvršitelju vloži zahtevo, da o tem odloči sodišče. Takšno zahtevo pa mora upnik vložiti pri izvršitelju, saj ta v nasprotnem primeru ni seznanjen z upnikovo zahtevo ter sodišče obvesti o neplačilu varščine, zadevo statistično odčrta, posledica pa je ustavitev postopka. Zaradi takšnega razmerja med upnikom in izvršiteljem mora upnik zahtevo za presojo varščine vložiti pri izvršitelju.
ureditev razmerij med solastniki - postopek za delitev solastnih nepremičnin - nemožnost fizične delitve - civilna delitev - razdelitev kupnine od prodane nepremičnine
V skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse je za presojo, ali je stvar fizično deljiva, odločilno stanje ob delitvi in s sodno odločbo ni mogoče nadomestiti soglasja solastnika, ki predelavi, ki bi omogočila fizično delitev, nasprotuje. Odločilno je torej, da se predlagateljici ne strinjata s predelavo nepremičnine, ki bi omogočila njeno fizično delitev, zato podrobnosti v zvezi z obsegom potrebnih del in natančnejša opredelitev s tem povezanih stroškov niti niso pomembni.
prekinitev postopka - neuspešna dražba - ustavitev izvršbe na premičnine - druga dražba
Izvršitelj bi imel ekonomski interes opraviti drugo javno dražbo, saj bi zanjo dobil plačilo ravno od upnika. Vendar glede na to, da upnik ni odgovoril na izvršiteljevo nasprotovanje v dopisu, očitno ni predlagal druge javne dražbe.
ZIZ člen 38, 38/6, 64, 64/1, 64/2, 64/3, 65, 65/1, 65/2, 73, 73/1, 73/2. ZPP člen 158, 160.
ugovor tretjega - predlog tretjega za odlog izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pretium affectionis - stroški ugovora tretjega - krivdno načelo - trditveno in dokazno breme
Navedbe, da so zarubljeni predmeti za tretjega predmeti posebne priljubljenosti, ki jih v primeru prodaje na javni dražbi ne bi mogel dobiti nazaj in nadomestiti, predstavljajo ustrezno trditveno podlago v zvezi z nastankom nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, vendar pa mora tretji v zvezi s takšnimi trditvami predlagati dokaze.
Tretji ni niti trdil, da je upnik vedel, da je izvršitelj zarubil premičnino v lasti tretjega, prav tako v rubežnem in cenilnem zapisniku ni nikakršne izjave, da bi bila kakšna od zarubljenih premičnin v lasti tretjega. Tretji je svojo pravico na predmetu izvršbe dokazoval z računom, ki se je glasil ravno na dolžnika, zato upniku niti potem, ko je v izjavo prejel ugovor tretjega, ni bilo mogoče očitati, da je zagotovo vedel, da je premičnina dejansko v lasti tretjega.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
VSM00010355
URS člen 31. ZKP člen 10, 372, 372/1, 372/1-3. KZ-1 člen 196, 196/1. ZDR-1 člen 218, 218/1, 218/1-9, 218/1-15.
prekršek in kaznivo dejanje - kršitev kazenskega zakona - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - pravnomočno končan prekrškovni postopek - ista zadeva (stvar) - zakonski znaki prekrška - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev
Pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bil obdolženec s plačilnim nalogom št. 201450319 z dne 2. 9. 2014 in z odločbo o prekršku št. 710 - 1448/2014 z dne 29. 9. 2014 že kaznovan za bistveno isto kaznivo ravnanje, kot mu ga je očital v tem kazenskem postopku obtožni predlog Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju, zato je pritožbi njegovega zagovornika, ki je utemeljeno uveljavljal pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP, ugodilo in napadeno sodbo spremenilo tako, da je obtožbo zoper obdolženca zavrnilo (3. točka 357. člena in prvi odstavek 394. člena ZKP).
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4.. ZZRZI člen 40, 40/4, 40/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti
Tožnik napačno tolmači materialno pravo, ko navaja, da gre pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti za vprašanje, ali ima delodajalec potrebo po delu delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je vsebina odpovednega razloga po 4. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 v tem, da je delavec nezmožen za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Tožniku je bila namreč pogodba o zaposlitvi odpovedana zato, ker je bil z odločbo ZPIZ razvrščen v III. kategorijo invalidnosti, s pravico do dela na drugem delu, z omejitvami. Na podlagi take invalidske odločbe pa je toženka ugotovila, da tožnik za svoje delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni zmožen.
Toženka za tožnika ni imela drugega delovnega mesta, ki bi mu ga lahko ponudila, in ki bi ustrezalo omejitvam iz odločbe ZPIZ. Od delodajalca ni mogoče zahtevati, da bi svoj delovni proces drugače organiziral in npr. na novo sistemiziral delovno mesto, v katerega delokrog bi spadala le tista nekatera opravila, ki bi jih tožnik glede na zdravstvene omejitve še lahko opravljal.
pogodba o nepremičninskem posredovanju - posredovanje pri prodaji nepremičnine - posredniška pogodba - provizija za posredovanje pri nepremičnini - zavezanec za plačilo - pravica do plačila - podpis pogodbe - čas sklenitve prodajne pogodbe - zahteva za znižanje provizije - oblikovalni zahtevek - ugovor znižanja plačila
V skladu z drugim odstavkom 25. člena ZNPosr ima nepremičninska družba pravico do plačila za posredovanje tudi v primerih, ko naročitelj (tu prva toženka kot prodajalka nepremičnine) sklene pogodbo v zvezi z nepremičnino, ki je bila predmet posredovanja, s tretjo osebo (tu drugi toženec kot kupec nepremičnine), s katero je naročitelja spravil v stik nepremičninski posrednik in je bila ta pogodba sklenjena v šestih mesecih po prenehanju pogodbe o posredovanju. Ni pomembno, če je toženka sklenila pogodbo tudi ob pomoči drugega posrednika, ki je uredil tudi izbris hipoteke, kot tudi ne, da do sklenitve prodajne pogodbe ni prišlo kmalu po opravljenem (prvem) ogledu z dne 2. 12. 2014, ki ga je vodila tožnica. Bistveno za tožničino pravico do plačila je, da si je uspešno prizadevala za vzpostavitev stika med kupcem in prodajalko, pri čemer (kot je zaključiti iz razlogov sodišča prve stopnje, ki jih toženca konkretno ne grajata), je tožnica izvajala določene aktivnosti v smeri prodaje nepremičnine,
Iz dosedanje sodne prakse sledi, da za učinkovito uveljavitev zahteve za znižanje plačila po tretjem odstavku 846. člena OZ ne zadostuje ugovor, ampak je treba postaviti oblikovalni zahtevek. Tudi če bi bil tožbeni zahtevek postavljen, se na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja izkaže, da ne bi bil utemeljen.
vročanje sodnega pisanja - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - tek pritožbenega roka - pravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - sklep o zavrženju pritožbe - obrazložitev sklepa - popravni sklep - datum vročitve - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - prava neuka stranka
Četudi je sodišče prve stopnje s tretjim popravnim sklepom popravilo osnovni sklep in tudi prva popravna sklepa, je z opisanim procesnim ravnanjem (s popravljanjem datumov) povzročilo nevzdržno situacijo, ko so razlogi izpodbijanega sklepa (oziroma izpodbijanih sklepov) tako nejasni in sami s seboj v nasprotju, da o njih pravzaprav ni mogoče več govoriti. Obrazložitev odločbe ni sama sebi namen - njen namen je, da stranka (nato pa v primeru vložitve pritožbe še pritožbeno sodišče) lahko razume, zakaj je sodišče odločilo, tako kot je odločilo. Jasni in razumljivi razlogi so predpogoj za preizkus sodne odločbe in s tem za uveljavitev strankine pravice do pravnega sredstva.
ZDavP-2 člen 208, 208/1. ZPP člen 337, 337/1. ZIZ člen 40.
izvršba na nepremičnine - davčna izvršba - trditveno breme - predlog za izvršbo - nedovoljene pritožbene novote
Pogoj za vložitev predloga za izvršbo na nepremičnino, ki se obravnava v sodnem izvršilnem postopku, je neuspešnost davčne izvršbe. Povedano drugače, namen sodne izvršbe davčnih obveznosti na nepremičnine je doseči poplačilo, potem ko se je predhodna davčna izvršba na ostalo dolžnikovo premoženje izkazala kot neuspešna, torej kot skrajni ukrep glede na posledice za dolžnika. Glede na navedeno mora upnik že v predlogu za izvršbo na nepremičnine pojasniti in izkazati vse okoliščine, iz katerih sodišče ob obravnavi predloga lahko ugotovi izpolnjevanje opisanega zakonsko določenega pogoja.
ZIZ člen 192, 192/2. ZPP člen 325, 343, 343/4, 365, 365-1.
izročitev nepremičnine kupcu - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše - rok za izselitev - odločanje po uradni dolžnosti - zahtevek - zavrnilni del - dopolnilni sklep - nedovoljena pritožba
Sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu po uradni dolžnosti odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja oziroma izprazniti poslovni prostor, in je tak sklep izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Odloči torej brez zahtevka kupca, ki se mu nepremičnina izroči, zaradi česar sklep v primeru, ko sodišče oceni, da ni podlage za odločitev v skladu z drugim odstavkom 192. člena ZIZ, ne vsebuje izreka (zavrnilnega dela), zoper katerega bi se lahko kupec pritožil.
Če kupec meni, da je sodišče s tem, ko ni odločilo v skladu z drugim odstavkom 192. člena ZIZ, storilo napako, ima pravico predlagati izdajo dopolnilnega sklepa. Kupec bi tako lahko izpodbijal le pravilnost odločitve o zavrnitvi predloga za izdajo dopolnilnega sklepa, če se z njo ni strinjal, vendar pritožbe ni vložil in je ta sklep postal pravnomočen. Ne more pa uspeti z vztrajanjem pri podredno vloženi pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, v katerem ni odločitve o dolžnikovi obveznosti iz drugega odstavka 192. člena ZIZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00010447
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273, 273/1. ZZK-1 člen 40, 43, 43/1, 43/4, 98. OZ člen 557, 557/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja z začasno odredbo - neprimeren način za dosego namena zavarovanja - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - prepoved odtujitve in obremenitve premičnin - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - prenos lastninske pravice - izročitev premoženja
Predlagana je zaznamba prepovedi vknjižbe lastninske pravice na podlagi Pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 8. 8. 2013. Z zaznambo se opravi vpis le tistih pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo (40. člen ZZK-1). Kot edino zaznambo, ki preprečuje prenos lastninske pravice, pa določbe ZZK-1 predvidevajo zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve (98. člen ZZK-1). Zaznambe prepovedi vpisa lastninske pravice na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ZZK-1 ne predvideva niti take (specialne) določbe ne vsebuje OZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - mobing - denarno povračilo - sodna razveza
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že večkrat zavzelo stališče, da je ukinitev delovnega mesta v posledici reorganizacije znotraj družbe stvar poslovne odločitve delodajalca, v katero sodišče ne more posegati in kot takšna ni podvržena sodni kontroli. Sodišče zato ne more presojati razlogov reorganizacije, temveč lahko ugotavlja in odloča samo, če je bila ukinitev delovnega mesta res posledica reorganizacije oziroma preverja, če so morda takšne odločitve delodajalca le navidezne, sprejete z namenom zlorabiti institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bil dejanski razlog za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici osebne narave, oziroma da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici s strani tožene stranke podana zaradi porušenega medsebojnega zaupanja. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o nezakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravilna.
predpogodba - ara ob predpogodbi - vrnitev are - pravica zahtevati sklenitev pogodbe - dejansko stanje - predkupna pravica na nepremičnini - sprejem in zavrnitev ponudbe
Do nesklenitve kupoprodajne pogodbe ni prišlo zaradi razloga na strani prodajalca - toženca, temveč zato, ker drugi tožnik ni zagotovil preostanka sredstev kupnine. Posledično je toženec na podlagi prvega odstavka 65. člena OZ upravičeno zadržal dano aro, zaradi česar zahtevek drugega tožnika na vrnitev are ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje je 12. 7. 2017 po elektronskem pregledu prometa oziroma stanja plačil sodnih taks ugotovilo, da toženec takse ni plačal, zato je z izpodbijanim sklepom pritožbo toženca z dne 22. 5. 2017 štelo za umaknjeno.
SPZ člen 70, 105, 105/1, 107, 107/1, 108, 108/1, 110, 110/1. ZNP člen 23, 24, 112. ZPP člen 12.
solastninska skupnost - delitev solastnine - delitev stvari v solastnini (etažna hiša) - sodna delitev solastnine - preoblikovanje solastnine v etažno lastnino - nastanek etažne lastnine - sporazum o razdelitvi solastnine in oblikovanju etažne lastnine - fizična delitev solastne nepremičnine - civilna delitev solastne stvari - načelo odprtega sojenja - kršitev načela materialnega procesnega vodstva - pravica do izjave - vezanost na predlog - vsebina predloga za delitev solastnine
Ker je oblikovanje etažne lastnine vzpostavitev posebne skupnosti, v kateri obstaja lastninska pravica na posameznih delih in solastnina na skupnih delih, v njeno oblikovanje solastnikov v postopku delitve solastnine na nepremičnini ni mogoče siliti.
Če se sodišče prepriča o tem, da fizična delitev stvari, na kateri obstoji solastnina, drugače kot z oblikovanjem etažne lastnine ni mogoča, mora v okviru materialnega procesnega vodstva na to udeležence opozoriti. Če fizična delitev (npr. zaradi nasprotovanja solastnikov) ni mogoča in če tudi ni drugačnega predloga, mora sodišče v postopku delitve stvari nadaljevati s civilno delitvijo (prodajo stvari). Predlagatelj ima v tem primeru še vedno možnost umakniti predlog za delitev solastnine na nepremičnini, nasprotni udeleženci pa lahko postopek nadaljujejo.
Četrta točka odločbe Ustavnega sodišča U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 na podlagi 40. člena ZUstS predstavlja zakonsko podlago, na podlagi katere se postopki po prvem odstavku 350.a člena ZBan-1 prekinejo do sprejema ureditve, ki bo imetnikom izbrisanih in konvertiranih kvalificiranih pravic zagotovila učinkovito sodno varstvo.