KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
VSM00010355
URS člen 31. ZKP člen 10, 372, 372/1, 372/1-3. KZ-1 člen 196, 196/1. ZDR-1 člen 218, 218/1, 218/1-9, 218/1-15.
prekršek in kaznivo dejanje - kršitev kazenskega zakona - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - pravnomočno končan prekrškovni postopek - ista zadeva (stvar) - zakonski znaki prekrška - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev
Pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bil obdolženec s plačilnim nalogom št. 201450319 z dne 2. 9. 2014 in z odločbo o prekršku št. 710 - 1448/2014 z dne 29. 9. 2014 že kaznovan za bistveno isto kaznivo ravnanje, kot mu ga je očital v tem kazenskem postopku obtožni predlog Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju, zato je pritožbi njegovega zagovornika, ki je utemeljeno uveljavljal pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP, ugodilo in napadeno sodbo spremenilo tako, da je obtožbo zoper obdolženca zavrnilo (3. točka 357. člena in prvi odstavek 394. člena ZKP).
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4.. ZZRZI člen 40, 40/4, 40/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti
Tožnik napačno tolmači materialno pravo, ko navaja, da gre pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti za vprašanje, ali ima delodajalec potrebo po delu delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je vsebina odpovednega razloga po 4. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 v tem, da je delavec nezmožen za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Tožniku je bila namreč pogodba o zaposlitvi odpovedana zato, ker je bil z odločbo ZPIZ razvrščen v III. kategorijo invalidnosti, s pravico do dela na drugem delu, z omejitvami. Na podlagi take invalidske odločbe pa je toženka ugotovila, da tožnik za svoje delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni zmožen.
Toženka za tožnika ni imela drugega delovnega mesta, ki bi mu ga lahko ponudila, in ki bi ustrezalo omejitvam iz odločbe ZPIZ. Od delodajalca ni mogoče zahtevati, da bi svoj delovni proces drugače organiziral in npr. na novo sistemiziral delovno mesto, v katerega delokrog bi spadala le tista nekatera opravila, ki bi jih tožnik glede na zdravstvene omejitve še lahko opravljal.
ZS člen 90. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 48, 50, 50/3, 51, 51/1.
pisna izdelava izvedenskega mnenja - pravica do nagrade za izdelano izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca - nagrada za študij spisa - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - zahtevnost izvedenskega mnenja - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - zahtevno izvedensko mnenje - prekoračitev roka - materialni stroški izvedenca
Nestrinjanje pritožnikov z izvedenskim mnenjem na pravico izvedenca do plačila za opravljeno delo ne vpliva. Pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa se izvedensko mnenje ne presoja vsebinsko. To pomeni, da bo pritožnica takšne ugovore lahko podala v postopku na prvi stopnji in bo sodišče njene ugovore dolžno preučiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012120
SPZ člen 92, 99. ZIZ člen 192, 192/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/2.
varstvo lastninske pravice - tožba na vrnitev stvari - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - izročitev nepremičnine kupcu - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - zaščita pred vznemirjanjem - tožba na prenehanje vznemirjanj - negatorna tožba - dobrovernost posesti - oblika najemne pogodbe - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije
V sklepu Okrajnega sodišča v Litiji In 75/2012 z dne 10. 10. 2014 o izročitvi nepremičnine je med drugim določeno, da mora dolžnik (toženka) prodano nepremičnino izprazniti stvari in oseb ter jo izročiti kupcu (tožniku) v roku 30 dni od vročitve sklepa. Po drugem odstavku 192. člena ZIZ je sklep v tem delu izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Potemtakem je bilo o tem, da mora toženka ta sporni poslovni prostor izročiti v posest tožniku, že pravnomočno odločeno. Ponovno sojenje o isti stvari ni dopustno. Izpodbijana sodba je zato v tem delu obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožnica je v tem sporu od tožene stranke uveljavljala plačilo odškodnine, ker ji je zaradi dela na delovnem mestu, ki ni ustrezalo omejitvam, priznanim z odločbo ZPIZ, nastala škoda (poslabšanje zdravstvenega stanja). Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da toženi stranki v zvezi z zagotovitvijo dela tožnici na delovnem mestu "delavec drugih pomožnih del" ni mogoče očitati protipravnega ravnanja. Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča, da je tožena stranka tožnici zagotovila ustrezno delo, pri katerem so bile upoštevane omejitve zaradi invalidnosti po odločbi ZPIZ in ga je bila tožnica zdravstveno sposobna opravljati. Zato ni podana krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo.
Pritožbeno sodišče se prav tako strinja s presojo sodišča prve stopnje, da tožničino poslabšanje zdravstvenega stanja ni bilo v neposredni vzročni zvezi z opravljanjem dela (ki ga je tožnica pri toženi stranki pred nastopom bolniškega staleža opravljala le osem dni).
zavarovanje nedenarnih terjatev - delež na skupnem premoženju - skupno premoženje - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje
Večji denarni vložki enega zakonca, vložek posebnega premoženja v skupno premoženje, večja skrb za družino in ohranjanje premoženja, vplivajo na velikost deležev na skupnem premoženju, niso pa temelj za pridobitev izključnega lastništva na delu skupnega premoženja.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - obračun izvršitelja - zahteva za obračun plačila za delo in stroške izvršitelja - varščina - vložitev vloge pri sodišču
Izvršilne stroške, kamor sodijo tudi stroški izvršitelja, najprej plača upnik, zato je tudi vprašanje pravilnosti obračuna plačila za delo in stroškov izvršitelja najprej predmet razmerja med upnikom in izvršiteljem. Če upnik pri izvršitelju ne vloži zahteve, da o obračunu odloči sodišče, velja obračun z iztekom 8 dnevnega roka od prejema za dokončnega, dokončni obračun pa je izvršilni naslov za izterjavo stroškov zoper upnika. Zato je treba zahtevo, da o obračunu odloči sodišče, vložiti pri izvršitelju in ne neposredno pri sodišču.
Zahteva po plačilu varščine predstavlja diskrecijo izvršitelja, posledica neplačila varščine pa je v ustavitvi izvršbe. Zakon upniku sicer omogoča, da v primeru, če ne soglaša z načinom plačila, rokom ali višino varščine, pri izvršitelju vloži zahtevo, da o tem odloči sodišče. Takšno zahtevo pa mora upnik vložiti pri izvršitelju, saj ta v nasprotnem primeru ni seznanjen z upnikovo zahtevo ter sodišče obvesti o neplačilu varščine, zadevo statistično odčrta, posledica pa je ustavitev postopka. Zaradi takšnega razmerja med upnikom in izvršiteljem mora upnik zahtevo za presojo varščine vložiti pri izvršitelju.
Četudi je tožena stranka tožnici nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi in tožnica v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni imela prejemkov iz tega naslova, to še ne pomeni, da je zaradi tega, ker je bila v tem času kot dolžnica udeležena v postopku izvršbe, v zvezi s katero so ji nastali stroški, podano protipravno ravnanje tožene stranke, ki bi bilo v vzročni zvezi z zatrjevano premoženjsko škodo. Tudi ne drži pritožbena navedba, da že zgolj dikcija nezakonita odpoved kaže na to, da gre za protipravno ravnanje tožene stranke.
predlog za taksno oprostitev - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - blokada transakcijskega računa
V obravnavanem primeru so bili vsi indikatorji za ugotavljanje premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja tožene stranke kot pravne osebe iz 12b. člena ZST-1 pravilno upoštevani.
ZIZ člen 192, 192/2. ZPP člen 325, 343, 343/4, 365, 365-1.
izročitev nepremičnine kupcu - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše - rok za izselitev - odločanje po uradni dolžnosti - zahtevek - zavrnilni del - dopolnilni sklep - nedovoljena pritožba
Sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu po uradni dolžnosti odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja oziroma izprazniti poslovni prostor, in je tak sklep izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Odloči torej brez zahtevka kupca, ki se mu nepremičnina izroči, zaradi česar sklep v primeru, ko sodišče oceni, da ni podlage za odločitev v skladu z drugim odstavkom 192. člena ZIZ, ne vsebuje izreka (zavrnilnega dela), zoper katerega bi se lahko kupec pritožil.
Če kupec meni, da je sodišče s tem, ko ni odločilo v skladu z drugim odstavkom 192. člena ZIZ, storilo napako, ima pravico predlagati izdajo dopolnilnega sklepa. Kupec bi tako lahko izpodbijal le pravilnost odločitve o zavrnitvi predloga za izdajo dopolnilnega sklepa, če se z njo ni strinjal, vendar pritožbe ni vložil in je ta sklep postal pravnomočen. Ne more pa uspeti z vztrajanjem pri podredno vloženi pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, v katerem ni odločitve o dolžnikovi obveznosti iz drugega odstavka 192. člena ZIZ.
V primeru, če je izvedensko delo opravljeno in mnenje strokovno argumentirano, je izvedenec upravičen do nagrade za opravljeno storitev tudi v primeru, če bi se sodišče pri odločanju v končni sodbi oprlo na mnenje drugega izvedenca.
krivdna odškodninska odgovornost - opozorilna dolžnost - mokra in spolzka tla - čiščenje pohodne površine - protipravno ravnanje
Glede na ugotovitev, da so tla, ki jih predstavlja mokra pvc podloga, še dovolj varna za uporabo obiskovalcev zdravstvene postaje kot javne ustanove, bi zato sodišče moralo zaključiti, da tožena stranka ni bila dolžna z opozorilnimi tablami opozarjati na to, da so tla na mestu, kjer je padla tožnica, mokra in spolzka. Ker so bila tla primerna za uporabo tudi v primeru, da se je na njih nahajala mokrota, v tem delu ni podana protipravnost ravnanja tožene stranke.Tako se izkaže, da tožena stranka ni bila dolžna z opozorilnimi tablami opozarjati na spolzkost dela tal, tam kjer je padla tožnica, ker so le-ta ustrezala standardu varnosti. Opustitev namestitve opozorilnih tabel tako ne predstavlja protipravnega ravnanja tožene stranke.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nesubstanciran dokazni predlog - materialno procesno vodstvo - zahteva za izvedbo naroka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpis naroka v sporu majhne vrednosti - dokazna listina v tujem jeziku
Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe izrecno zahtevala izvedbo naroka. Sodišče prve stopnje bi ga zato moralo izvesti. Ker ga ni, je storilo absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče kljub temu ugotavlja, da bi bila razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje zgolj iz tega razloga nesmiselna in neekonomična. Sodišče prve stopnje je namreč zaradi nesubstanciranosti dokaznih predlogov tožeče stranke za zaslišanje prič in zakonite zastopnice tožeče stranke le-te pravilno in utemeljeno zavrnilo, pravdni stranki pa zaradi specifičnih določb ZPP na naroku tudi ne bi mogli podajati novih navedb niti se opredeljevati do navedb nasprotne stranke, zato pritožbeno sodišče kljub omenjeni kršitvi, izpodbijane sodbe ni razveljavilo.
Postopanje po 108. členu ZPP, v primeru, ko je v tujem jeziku zgolj listina kot predloženi dokaz, ne pride v poštev.
Tožeča stranka sicer navaja, da je zaslišanje omenjenih oseb predlagala kot dokaz svojih navedb iz I. točke dopolnitve tožbe, vendar pa takšno stališče ni sprejemljivo, saj ni naloga sodišča, da namesto stranke išče zanjo dejstva, ki so ali pa tudi niso pravno pomembna, temveč je naloga stranke, da ob navedbi dokaznega predloga določno navede, o čem konkretno bo priča izpovedovala.
odškodnina za nematerialno škodo - izvedenec medicinske stroke
Razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi je obrazložilo primernost izvedenca travmatologa, temeljijo na pojasnilu v prvi dopolnitvi pisnega izvedenskega mnenja, v katerem izvedenec travmatološke stroke kompetentno daje pojasnilo o svoji ustrezni strokovni usposobljenosti za ugotavljanje obsega tožničine škode glede na telesne poškodbe, ki jih je utrpela tožnica v obravnavani nezgodi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00010508
ZPP člen 236, 287, 287/2, 451. SZ-1 člen 50, 53, 68, 68/3, 71. SPZ člen 118, 118/4, 118/4-5.
pasivna legitimacija najemnika v sporih upravnika za plačilo obratovalnih stroškov - sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami - odgovornost upravnika za plačilo dobaviteljem - pasivna legitimacija upravnika - protispisnost - dokazna ocena - opredelitev do dokazov
Upravnikova obveznost, da tretji osebi (tožeči stranki) izpolni denarno obveznost, ki izvira iz posla, sklenjenega v imenu in za račun etažnih lastnikov, nastopi šele, ko prejme plačilo od posameznega etažnega lastnika. V obravnavanem primeru pa tožeča stranka niti ni prerekala navedb tožene stranke, da plačil etažnih lastnikov ni prejela.
Tožeča stranka se neutemeljeno sklicuje tudi na določbo tretjega odstavka 68. člena SZ-1. Navedena določba namreč ne pomeni, da zaradi izostanka seznama etažnih lastnikov posel ne bi bil sklenjen ali da bi spremenil svojo pravno naravo tako, da bi iz posebne vrste mandatne pogodbe, in sicer pooblastilne pogodbe, na podlagi katere se mandatar zaveže opraviti posel v imenu in za račun mandanta, prešel v mandatno pogodbo običajnega tipa, pri kateri se do tretjega zavezuje upravnik v svojem imenu in za račun etažnega lastnika.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 5.
izvršilni stroški - kriterij potrebnosti stroškov - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja
Razpis rubeža je dejanje v zvezi z rubežem, ki ga sodišče prve stopnje ne bi smelo ovrednotiti ločeno kot samostojno opravilo, ampak le v okviru tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelja in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
goljufija - nadaljevano kaznivo dejanje - nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - velika premoženjska škoda - kvalificirano kaznivo dejanje - uporaba kazenskega zakona - časovna veljavnost kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - relativno zastaranje kazenskega pregona - zastaralni rok - obsodilna kazenska sodba - zavrnilna kazenska sodba
Če se po storitvi kaznivega dejanja kazenski zakon spremeni, se kasnejši zakon uporabi kot milejši le v primeru, če velja takšna presoja za zakon v celoti, to je za njegov splošni in posebni del.
KZ-1 člen 74, 74/1. ZOPOKD člen 6, 6/1. ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/5.
odvzem premoženjske koristi - pravna oseba - odvzem premoženjske koristi pravni osebi - stečajni postopek nad pravno osebo - prijava terjatve v stečajni postopek
Na pravilnost odločitve o odvzemu protipravno pridobljene premoženjske koristi v kazenskem postopku določbe ZFPPIPP ne morejo vplivati, saj je sodišče ob ugotovitvi, da si je pravna oseba v stečaju s kaznivim dejanjem pridobila premoženjsko korist, le-to po izrecni zakonski določbi dolžno odvzeti.