zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - skrbnost oškodovanca - seznanjenost s škodo in storilcem - skrbnost pri ugotavljanju obsega škode - uporabnina - brezplačna uporaba
Pogoj, da oškodovanec izve za škodo (oziroma vednost o škodi) je v skladu s stališčem sodne prakse izpolnjen, ko ima oškodovanec zbrane vse elemente, da lahko določi višino odškodninskega zahtevka. Res se od oškodovanca pričakuje določena stopnja skrbnosti in v primeru, če za škodni dogodek izve, mora tudi sam poskrbeti, da izve za škodo in njen obseg. Vendar pa je treba pri presoji potrebne skrbnosti upoštevati, da je namen določitve subjektivnega roka varovati interese oškodovanca, ne pa omogočiti hitrejše zastaranje odškodninskih terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00010447
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273, 273/1. ZZK-1 člen 40, 43, 43/1, 43/4, 98. OZ člen 557, 557/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja z začasno odredbo - neprimeren način za dosego namena zavarovanja - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - prepoved odtujitve in obremenitve premičnin - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - prenos lastninske pravice - izročitev premoženja
Predlagana je zaznamba prepovedi vknjižbe lastninske pravice na podlagi Pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 8. 8. 2013. Z zaznambo se opravi vpis le tistih pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo (40. člen ZZK-1). Kot edino zaznambo, ki preprečuje prenos lastninske pravice, pa določbe ZZK-1 predvidevajo zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve (98. člen ZZK-1). Zaznambe prepovedi vpisa lastninske pravice na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ZZK-1 ne predvideva niti take (specialne) določbe ne vsebuje OZ.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - laična stranka - pomanjkljiv predlog - konkretne okoliščine - izostanek stranke z naroka - upravičen razlog izostanka z naroka - upravičen razlog za zamudo - razpis naroka v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje - trditvena podlaga
Z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, češ da navedene okoliščine ne predstavljajo upravičenega razloga za zamudo, pritožbeno sodišče ne soglaša, saj navedb pritožnika ni mogoče šteti kot očitno neupravičenih, kar bi utemeljevalo odločitev po drugem odstavku 120. člena ZPP, temveč so bili navedeni razlogi zgolj pomanjkljivo opredeljeni. Ob upoštevanju, da je tožnik nedvomno imel pravni interes, da pride na prvi narok za glavno obravnavo in da preložitve ni nikoli predlagal, je stališče sodišča prve stopnje pretirano strogo in tožniku onemogoča dostop do sodnega varstva.
SPZ člen 70, 105, 105/1, 107, 107/1, 108, 108/1, 110, 110/1. ZNP člen 23, 24, 112. ZPP člen 12.
solastninska skupnost - delitev solastnine - delitev stvari v solastnini (etažna hiša) - sodna delitev solastnine - preoblikovanje solastnine v etažno lastnino - nastanek etažne lastnine - sporazum o razdelitvi solastnine in oblikovanju etažne lastnine - fizična delitev solastne nepremičnine - civilna delitev solastne stvari - načelo odprtega sojenja - kršitev načela materialnega procesnega vodstva - pravica do izjave - vezanost na predlog - vsebina predloga za delitev solastnine
Ker je oblikovanje etažne lastnine vzpostavitev posebne skupnosti, v kateri obstaja lastninska pravica na posameznih delih in solastnina na skupnih delih, v njeno oblikovanje solastnikov v postopku delitve solastnine na nepremičnini ni mogoče siliti.
Če se sodišče prepriča o tem, da fizična delitev stvari, na kateri obstoji solastnina, drugače kot z oblikovanjem etažne lastnine ni mogoča, mora v okviru materialnega procesnega vodstva na to udeležence opozoriti. Če fizična delitev (npr. zaradi nasprotovanja solastnikov) ni mogoča in če tudi ni drugačnega predloga, mora sodišče v postopku delitve stvari nadaljevati s civilno delitvijo (prodajo stvari). Predlagatelj ima v tem primeru še vedno možnost umakniti predlog za delitev solastnine na nepremičnini, nasprotni udeleženci pa lahko postopek nadaljujejo.
predpogodba - ara ob predpogodbi - vrnitev are - pravica zahtevati sklenitev pogodbe - dejansko stanje - predkupna pravica na nepremičnini - sprejem in zavrnitev ponudbe
Do nesklenitve kupoprodajne pogodbe ni prišlo zaradi razloga na strani prodajalca - toženca, temveč zato, ker drugi tožnik ni zagotovil preostanka sredstev kupnine. Posledično je toženec na podlagi prvega odstavka 65. člena OZ upravičeno zadržal dano aro, zaradi česar zahtevek drugega tožnika na vrnitev are ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje je 12. 7. 2017 po elektronskem pregledu prometa oziroma stanja plačil sodnih taks ugotovilo, da toženec takse ni plačal, zato je z izpodbijanim sklepom pritožbo toženca z dne 22. 5. 2017 štelo za umaknjeno.
vročanje sodnega pisanja - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - tek pritožbenega roka - pravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - sklep o zavrženju pritožbe - obrazložitev sklepa - popravni sklep - datum vročitve - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - prava neuka stranka
Četudi je sodišče prve stopnje s tretjim popravnim sklepom popravilo osnovni sklep in tudi prva popravna sklepa, je z opisanim procesnim ravnanjem (s popravljanjem datumov) povzročilo nevzdržno situacijo, ko so razlogi izpodbijanega sklepa (oziroma izpodbijanih sklepov) tako nejasni in sami s seboj v nasprotju, da o njih pravzaprav ni mogoče več govoriti. Obrazložitev odločbe ni sama sebi namen - njen namen je, da stranka (nato pa v primeru vložitve pritožbe še pritožbeno sodišče) lahko razume, zakaj je sodišče odločilo, tako kot je odločilo. Jasni in razumljivi razlogi so predpogoj za preizkus sodne odločbe in s tem za uveljavitev strankine pravice do pravnega sredstva.
odločitev o pravdnih stroških - začetek stečajnega postopka
Terjatev iz naslova pravdnih stroškov ne nastane takrat, ko ti stroški dejansko nastanejo, ampak šele, ko o njih odloči sodišče (prvi odstavek 163. člen ZPP). Zato tudi v obravnavani zadevi stroški tožnika niso nastali pred začetkom stečajnega postopka nad toženko, ampak šele z izpodbijanim sklepom in je sodišče prve stopnje o njih pravilno odločilo z dajatvenim zahtevkom.
ODZ paragraf 1470, 1500. SPZ člen 213, 213/1, 217, 218.
obstoj služnostne poti - tožba na ugotovitev obstoja stvarne služnosti - ugotovitveni zahtevek - priposestvovanje po ODZ - prava stvarna služnost - priposestvovalna doba - priposestvovalna doba pravnih prednikov - preprečevanje in motenje izvrševanja stvarne služnosti - originaren nastanek služnosti - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Ker so tožnikovi pravni predniki od postavitve zidanice leta 1891 do leta 1912 služnost poti hoje in vožnje izvrševali 30 let, so na podlagi paragrafa 1470 ODZ stvarno služnost priposestvovali. Zato je tožnikov zahtevek na ugotovitev obstoja stvarne služnosti utemeljen.
Na nastanek stvarne služnosti ne vpliva možnost uporabe druge poti.
poslovna odškodninska odgovornost - dobava električne energije
Na podlagi Pogodbe o prodaji in nakupu električne energije je bila tožena stranka kot dobavitelj električne energije dolžna tožeči stranki kot odjemalcu prodajati električno energijo. Izpolnitve te pogodbene obveznosti je tožena stranka bila oproščena le v primeru nastopa višje sile, kot to določa člen 7.1 pogodbe (priloga B3 in B4 spisa). Ni dvoma, da je bila skladno z določbami EZ in na njegovi podlagi sprejetih predpisov, ki jih navaja sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe, tožena stranka kot dobavitelj električne energije tožeči stranki, dolžna tožeči stranki kot odjemalcu oziroma uporabniku električne energije zagotavljati kakovostno in zanesljivo oskrbo z električno energijo, kot to izhaja iz 1. člena EZ in je to zaključiti iz 4. člena istega zakona, ki določa, kaj so dobavni pogoji za dobavo električne energije, ter da ti zavezujejo tako sistemskega operaterja, dobavitelja in odjemalca.
Kot pogodbeni dobavitelj tožeče stranke na osnovi Pogodbe o prodaji in dobavi električne energije, kakor tudi kot lastnik elektrodistribucijske infrastrukture in izvajalec dejavnosti za SODO, odgovarja tožena stranka tožeči stranki za redno in kakovostno dobavo električne energije in je za neizpolnitev teh obveznosti odgovorna v skladu z določbo 239. člena OZ, kakor tudi 131. člena istega zakonika.
ZObr člen 93, 93/2, 93/11, 94, 94/1, 94/1-2.. ZUstS člen 23, 23/3.. ZSPJS člen 17a, 17a/10.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 104.
službena ocena - sodno varstvo - odpoved pogodbe o zaposlitvi - delovna uspešnost - slovenska vojska - vojak - sestava komisije
Pravila službe v Slovenski vojski v 104. točki izrecno določajo, kakšna mora biti sestava komisije, ki odloča o pritožbi zoper službeno oceno. Glede na navedeno izrecno določbo je zmotno stališče, da pravilnost sestave komisije ne vpliva na pravilnost in zakonitost službene ocene, če komisija pritožbo obravnava in službeno oceno (vsebinsko) preveri. Po presoji pritožbenega sodišča je v tako strogo hierarhično in strukturno urejenem sistemu, kot velja za Slovensko vojsko, odločanje o pritožbi zoper službeno oceno s strani komisije, ki ni bila sestavljena v skladu s 104. točko Pravil službe v Slovenski vojski, tako huda pomanjkljivost, da ima za posledico nezakonitost odločbe o pritožbi zoper službeno oceno in s tem tudi same službene ocene.
KZ-1 člen 74, 74/1. ZOPOKD člen 6, 6/1. ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/5.
odvzem premoženjske koristi - pravna oseba - odvzem premoženjske koristi pravni osebi - stečajni postopek nad pravno osebo - prijava terjatve v stečajni postopek
Na pravilnost odločitve o odvzemu protipravno pridobljene premoženjske koristi v kazenskem postopku določbe ZFPPIPP ne morejo vplivati, saj je sodišče ob ugotovitvi, da si je pravna oseba v stečaju s kaznivim dejanjem pridobila premoženjsko korist, le-to po izrecni zakonski določbi dolžno odvzeti.
goljufija - nadaljevano kaznivo dejanje - nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - velika premoženjska škoda - kvalificirano kaznivo dejanje - uporaba kazenskega zakona - časovna veljavnost kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - relativno zastaranje kazenskega pregona - zastaralni rok - obsodilna kazenska sodba - zavrnilna kazenska sodba
Če se po storitvi kaznivega dejanja kazenski zakon spremeni, se kasnejši zakon uporabi kot milejši le v primeru, če velja takšna presoja za zakon v celoti, to je za njegov splošni in posebni del.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 5.
izvršilni stroški - kriterij potrebnosti stroškov - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja
Razpis rubeža je dejanje v zvezi z rubežem, ki ga sodišče prve stopnje ne bi smelo ovrednotiti ločeno kot samostojno opravilo, ampak le v okviru tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelja in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011283
ZKP člen 355, 355/1, 371, 371/2. KZ-1 člen 191, 191/1.
pravica do učinkovite obrambe - vpliv na zakonitost in pravilnost sodbe - kaznivo dejanje nasilja v družini
Za obstoj bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP pa je ob zatrjevanju, da je sodišče kršilo pravico obrambe na glavni obravnavi, potrebno zatrjevati, da je to vplivalo ali moglo vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe. Zagovornica take trditve v pritožbi ne navaja in tako ostaja pri razlagi zatrjevane kršitve nedorečena.
Pravica do učinkovite obrambe, ki se obdolžencu zagotavlja s prvim odstavkom 355. člena ZKP, v katerem je opredeljeno, da sodišče opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi, bi bila obdolžencu onemogočena, če bi sodba temeljila na dejstvih, ki na glavni obravnavi v kontradiktornem postopku niso bila obravnavana, ali pa na dokazih, ki niso bili izvedeni na glavni obravnavi. Nič od navedenega pa se v obravnavani zadevi ni zgodilo.
gospodarski spor majhne vrednosti - osebna vročitev - neosebna vročitev - vročanje odgovora na tožbo - načelo konktradiktornosti - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - tehtanje pravic v koliziji - rok za odgovor na navedbe nasprotne stranke v sporu majhne vrednosti - zamuda prekluzivnega roka
Sodišče prve stopnje bi moralo pisanja, v katerih stranki odreja rok za opravo določenega procesnega dejanja, zamuda roka pa pripelje do neupoštevanja dejanja, stranki vročiti po pravilih iz 142. člena ZPP, torej osebno.
Katera pisanja morajo biti vročena osebno je sicer določeno v prvem odstavku 142. člena ZPP. V drugem odstavku istega člena pa je določeno, da se tudi druga pisanja vročajo osebno, če tako določa zakon ali če sodišče oceni, da je zaradi listin, ki so priložene v izvirniku, ali iz kakšnega drugega razloga, potrebna večja previdnost. Zadnji pogoj, torej potrebo po večji previdnosti, lahko med drugim utemelji tudi zagotavljanje načela kontradiktornosti pri pomembnih procesnih dejanjih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00010508
ZPP člen 236, 287, 287/2, 451. SZ-1 člen 50, 53, 68, 68/3, 71. SPZ člen 118, 118/4, 118/4-5.
pasivna legitimacija najemnika v sporih upravnika za plačilo obratovalnih stroškov - sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami - odgovornost upravnika za plačilo dobaviteljem - pasivna legitimacija upravnika - protispisnost - dokazna ocena - opredelitev do dokazov
Upravnikova obveznost, da tretji osebi (tožeči stranki) izpolni denarno obveznost, ki izvira iz posla, sklenjenega v imenu in za račun etažnih lastnikov, nastopi šele, ko prejme plačilo od posameznega etažnega lastnika. V obravnavanem primeru pa tožeča stranka niti ni prerekala navedb tožene stranke, da plačil etažnih lastnikov ni prejela.
Tožeča stranka se neutemeljeno sklicuje tudi na določbo tretjega odstavka 68. člena SZ-1. Navedena določba namreč ne pomeni, da zaradi izostanka seznama etažnih lastnikov posel ne bi bil sklenjen ali da bi spremenil svojo pravno naravo tako, da bi iz posebne vrste mandatne pogodbe, in sicer pooblastilne pogodbe, na podlagi katere se mandatar zaveže opraviti posel v imenu in za račun mandanta, prešel v mandatno pogodbo običajnega tipa, pri kateri se do tretjega zavezuje upravnik v svojem imenu in za račun etažnega lastnika.
konec izvršilnega postopka - ustavitev izvršbe - predlog za razširitev izvršbe
Predlog, ki je podan pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe na zadnjo predlagano sredstvo izvršbe med izvršilnim postopkom, prepreči zaključek izvršilnega postopka, ki se konča takrat, ko stranke in drugi udeleženci postopka ne morejo več opraviti procesnih dejanj.
Konec oziroma ustavitev postopka bo pomenila tudi ustavitev izvršbe, medtem ko ustavitev izvršbe ne pomeni nujno že tudi konca postopka.
odškodnina za nematerialno škodo - izvedenec medicinske stroke
Razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi je obrazložilo primernost izvedenca travmatologa, temeljijo na pojasnilu v prvi dopolnitvi pisnega izvedenskega mnenja, v katerem izvedenec travmatološke stroke kompetentno daje pojasnilo o svoji ustrezni strokovni usposobljenosti za ugotavljanje obsega tožničine škode glede na telesne poškodbe, ki jih je utrpela tožnica v obravnavani nezgodi.
prevzem dolga - pogodba o prevzemu dolga - soglasje upnika - privolitev upnika v prevzem dolga - solidarno poroštvo - sprememba lastništva - pravna oseba
Toženec ni uspel izkazati, da je njegova obveznost iz solidarnega poroštva prenehala zaradi prevzema dolga s strani novega lastnika kreditojemalca. Toženec ni izkazal soglasja upnika za prenos poslovnega deleža, niti soglasja za prenos solidarnega poroštva.