krivdna odškodninska odgovornost - opozorilna dolžnost - mokra in spolzka tla - čiščenje pohodne površine - protipravno ravnanje
Glede na ugotovitev, da so tla, ki jih predstavlja mokra pvc podloga, še dovolj varna za uporabo obiskovalcev zdravstvene postaje kot javne ustanove, bi zato sodišče moralo zaključiti, da tožena stranka ni bila dolžna z opozorilnimi tablami opozarjati na to, da so tla na mestu, kjer je padla tožnica, mokra in spolzka. Ker so bila tla primerna za uporabo tudi v primeru, da se je na njih nahajala mokrota, v tem delu ni podana protipravnost ravnanja tožene stranke.Tako se izkaže, da tožena stranka ni bila dolžna z opozorilnimi tablami opozarjati na spolzkost dela tal, tam kjer je padla tožnica, ker so le-ta ustrezala standardu varnosti. Opustitev namestitve opozorilnih tabel tako ne predstavlja protipravnega ravnanja tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009965
ZPP člen 8, 110, 285, 328. OZ člen 275. ZD člen 142.
materialno procesno vodstvo - neenakopravno obravnavanje - nesklepčnost tožbe - subrogacija po zakonu - pravni interes za izpolnitev obveznosti - cesijska pogodba - aktivna in pasivna legitimacija strank - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - tek zakonskih zamudnih obresti - očitna pisna pomota
Na naroku je sodišče v okviru materialnoprocesnega vodstva opozorilo tožnico na nesklepčnost tožbe glede razlogov za izplačilo zavarovalnine, zamudnih obresti in stroškov opomina. Takšnega opozorila nikakor ni moč oceniti v smislu priviligiranja tožnice. Sodišče prve stopnje je postopalo skladno z določbo 285. člena ZPP, v katerem je zaobjeto načelo materialno procesnega vodstva.
Rok, ki ga določi sodišče, se lahko na predlog prizadete osebe podaljša, če so za to upravičeni razlogi. Pritožnik prvega sodišča ni obvestil o razlogih, ki bi terjali daljši rok za odgovor na tožničino pripravljalno vlogo, in ni zaprosil za podaljšanje roka. Tudi na zadnji glavni obravnavi na to problematiko ni opozoril in ni uveljavljal nikakršnih kršitev določb pravdnega postopka. Zato so njegova pritožbena izvajanja o neenakopravnem obravnavanju pravdnih strank povsem neutemeljena.
Po določbi 275. člena OZ preide upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami na tretjega na podlagi zakona, če je tretji izpolnil zato, ker je imel pri tem kakšen pravni interes. Tožnica je imela pravni interes za izpolnitev obveznosti do banke, saj je imela banka pri njej zavarovano svojo terjatev do pokojnega A. A. Pravice iz pogodbe o limitu pa so prešle na tožnico tudi na pogodbenem temelju - cesijski pogodbi.
kršitev spolne nedotakljivosti - oseba, mlajša od 15 let
Čeprav je kršitev spolne nedotakljivosti treba razlagati širše, saj tudi razmeroma nepomembna manifestacija storilca (npr. kazanje spolnega organa) lahko pusti pri otroku hude psihične posledice, pa obdolžencu očitanega ravnanja, ko bi naj večkrat preko oblačil ovohaval zadnjico oškodovanke, pri tako skromnem opisu dejanja, kot je naveden v prvostopnem krivdnem izreku, ni mogoče razlagati kot dejanje, s katerim je kako drugače prizadel spolno nedotakljivost oškodovanke, ki še ni bila stara 15 let.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nesubstanciran dokazni predlog - materialno procesno vodstvo - zahteva za izvedbo naroka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpis naroka v sporu majhne vrednosti - dokazna listina v tujem jeziku
Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe izrecno zahtevala izvedbo naroka. Sodišče prve stopnje bi ga zato moralo izvesti. Ker ga ni, je storilo absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče kljub temu ugotavlja, da bi bila razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje zgolj iz tega razloga nesmiselna in neekonomična. Sodišče prve stopnje je namreč zaradi nesubstanciranosti dokaznih predlogov tožeče stranke za zaslišanje prič in zakonite zastopnice tožeče stranke le-te pravilno in utemeljeno zavrnilo, pravdni stranki pa zaradi specifičnih določb ZPP na naroku tudi ne bi mogli podajati novih navedb niti se opredeljevati do navedb nasprotne stranke, zato pritožbeno sodišče kljub omenjeni kršitvi, izpodbijane sodbe ni razveljavilo.
Postopanje po 108. členu ZPP, v primeru, ko je v tujem jeziku zgolj listina kot predloženi dokaz, ne pride v poštev.
Tožeča stranka sicer navaja, da je zaslišanje omenjenih oseb predlagala kot dokaz svojih navedb iz I. točke dopolnitve tožbe, vendar pa takšno stališče ni sprejemljivo, saj ni naloga sodišča, da namesto stranke išče zanjo dejstva, ki so ali pa tudi niso pravno pomembna, temveč je naloga stranke, da ob navedbi dokaznega predloga določno navede, o čem konkretno bo priča izpovedovala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00010111
ZPP člen 454, 454/2, 458, 458/1, 485, 485/1, 495. SZ-1 člen 68, 68/3, 70, 71, 71/2. SPZ člen 118, 118/4, 118/4-5.
spor majhne vrednosti - odgovornost upravnika za plačilo dobaviteljem - protispisnost - dokazna ocena - pasivna legitimacija upravnika - zahteva za izvedbo naroka - nedopustne pritožbene novote - očitek protispisnosti
Upravnikova obveznost, da tretji osebi (tožeči stranki) izpolni denarno obveznost, ki izvira iz posla, sklenjenega v imenu in za račun etažnih lastnikov, nastopi šele, ko prejme plačilo od posameznega etažnega lastnika. Zaradi kršitve upravnikove obveznosti posredovanja podatkov o neplačnikih upravnik ni pasivno legitimiran za plačilo zadevnih storitev.
Določba tretjega odstavka 68. člena SZ-1 ne pomeni, da zaradi izostanka seznama etažnih lastnikov posel ne bi bil sklenjen ali da bi spremenil svojo pravno naravo tako, da bi iz posebne vrste mandatne pogodbe, in sicer pooblastilne pogodbe, na podlagi katere se mandatar zaveže opraviti posel v imenu in za račun mandanta, prešel v mandatno pogodbo običajnega tipa, pri kateri se do tretjega zavezuje upravnik v svojem imenu in za račun etažnega lastnika.
ZPP člen 108, 110, 110/3, 224, 224/4. Sodni red (1995) člen 215, 216, 217, 218, 219.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - podaljšanje roka za dopolnitev vloge - predlog za podaljšanje roka - prepozen predlog - dokazilo o oddaji pošiljke - javna listina - dohodni zaznamek
Stranka mora predlagati podaljšanje roka, preden se ta izteče (tretji odstavek 110. člena ZPP). Če to stori kasneje, je tak predlog neupošteven, saj je rok že iztekel in ga zato že po naravi stvari ni več mogoče podaljšati.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo plačila prvih štirih izdanih računov, torej glavnice v skladu s prvim odstavkom 287. člena OZ, saj je upoštevalo trditve tožene stranke, kaj je plačala, in v tem obsegu tudi tožbo štelo za umaknjeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011222
KZ-1-UPB2 člen 176, 176/3, 176/5.. ZKP-UPB8 člen 285č, 285č/6.
kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - priznanje krivde - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje - dejansko stanje - nedopusten pritožbeni razlog
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri izreku napadene sodbe, s tem, ko je sprejelo priznanje krivde obdolženega, prepričano, da je bilo dejanje storjeno na način, kot je opisano in izhaja iz izreka napadene sodbe, saj je ugotovilo, da je priznanje podprto z drugimi dokazi, ki jih tudi navaja v razlogih napadene sodbe ter zaključuje, da je na podlagi sprejetega priznanja obdolženca in vseh dokazov, ki so takšno priznanje podprli obdolžencu očitano kaznivo dejanje, kot izhaja iz izreka napadene sodbe dokazano tako v objektivnem, kot subjektivnem pogledu.
zapisnik o zasegu predmetov - predlog za izločitev dokazov
Zapisnik o zasegu predmetov, tedaj ko je ta opravljen kot samostojno preiskovalno dejanje, ni predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP. Če že, je predmet splošne prepovedi iz drugega odstavka 18. člena ZKP, o kateri pa se posebej ne odloča. Nenazadnje že zato, ker sodišče pred odločanjem v katerikoli fazi kazenskega postopka ne more vedeti, če sploh in na katere dokaze bo sodno odločbo oprlo, niti mu to sme biti z odločbo pritožbenega sodišča kakorkoli nakazano.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZST-1 člen 1, 1/3, 6b, 6b/1, 34.
sodna taksa za tožbo - nalog za doplačilo sodne takse - prepozno plačana sodna taksa - zakonski rok - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - fikcija umika tožbe - ustavitev postopka
Posledice prepozno plačane sodne takse so enake kot posledice neplačane takse, zato ni pomembno, da je tožeča stranka sodno takso kasneje (tj. po poteku roka za plačilo sodne takse iz plačilnega naloga z dne 7. 11. 2017) vseeno plačala.
obnova kazenskega postopka - preizkus predloga za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka
Odločilna dejstva so pogojena s predmetom odločitve. Ta je bil po razumljivem izreku in razlogih sklepa v presoji, ali je na podlagi dejstev in dokazov iz zahteve (sploh) mogoče dovoliti obnovo kazenskega postopka in ne že, kaj ti v povezavi z dejstvi in dokazi v pravnomočno končanem kazenskem postopku pomenijo. Opredeljevanja sodišča prve stopnje do izpovedbe obsojenčevega otroka iz zahteve za obnovo kazenskega postopka na način kot da je kazenski postopek že obnovljen, je zato odveč, če že ni logično nezdružljivo.
Če so odločilna dejstva pogojena s predmetom odločitev, sta dolžnost sodišča po vročanju zahteve nasprotni stranki in njen predhodni preizkus z morebitnim narokom pogojena z vrsto odločitve. Sodišče je namreč po drugem odstavku 413. člena dolžno tako ravnati le, če zahteve ne zavrže, kar pa se v obravnavanem primeru, kot rečeno po razumljivem izreku sklepa ni zgodilo.
Pri zahtevi za obnovo kazenskega postopka, zlasti v prvi fazi, ne gre za ponovni (pritožbeni) preizkus pravnomočno ugotovljenih dejstev, ampak za preizkus, ali so dejstva in dokazi takšni, da bi bilo mogoče obnovo šele dovoliti
Ker so dokazi opredeljeni v obtožnem aktu in izhajajo iz podatkov kazenskega spisa, njihova posebna obrazložitev ni potrebna, saj preizkus o podprtosti priznanja z drugimi dokazi v spisu ni potrebno posebej obrazlagati. V šestem odstavku 285.č člena ZKP je namreč med drugim predpisano, da se glede sodbe, izrečene na podlagi izreka o krivdi, omeji samo na ugotovitev, da je obdolženec priznal krivdo pred predsednikom senata, ki je dano priznanje sprejel.
Na glavni obravnavi na kateri je tožilec spremenil obtožbo, je sodišče spremembo obtožbe obdolžencu predočilo in ta je izjavil, da jo razume in tudi ni predlagal glede na spremembo nobenih novih dokazov. Zato pritožba, ki skuša prepričati, da je bila sprememba obtožbe nezakonita in da bi sodišče prve stopnje moralo v razlogih napadene sodbe navesti zakaj je spremembi obtožbe sledilo, nima prav, in se tako v pritožbi uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/II ZKP pokaže kot neutemeljena.
ZPP člen 105a, 105a/3, 142, 142/3, 142/4. ZST-1 člen 8, 12, 13, 13/1.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - doplačilo sodne takse za pravdni postopek - nalog za doplačilo sodne takse - zakonska fikcija vročitve - prepozna pritožba - neplačilo sodne takse - domneva o umiku tožbe - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravni interes kot procesna predpostavka - učinkovanje predloga za oprostitev plačila sodne takse - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse
Tožnik nima interesa za oprostitev plačila sodne takse, saj je zaradi neplačila taksne obveznosti že nastopila fikcija umika tožbe. Sklep o oprostitvi plačila sodne takse namreč učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev. Tega dne pa se je rok za plačilo taksne obveznosti že iztekel in so zaradi neplačane sodne takse že nastopile pravne posledice (tožba se je štela za umaknjeno).
Glede na to, da je obsojeni R.Š. svoj predlog za izrek enotne kazni preklical oziroma umaknil, je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je njegov predlog za nepravo obnovo kazenskega postopka zavrglo.