obnova kazenskega postopka - preizkus predloga za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka
Odločilna dejstva so pogojena s predmetom odločitve. Ta je bil po razumljivem izreku in razlogih sklepa v presoji, ali je na podlagi dejstev in dokazov iz zahteve (sploh) mogoče dovoliti obnovo kazenskega postopka in ne že, kaj ti v povezavi z dejstvi in dokazi v pravnomočno končanem kazenskem postopku pomenijo. Opredeljevanja sodišča prve stopnje do izpovedbe obsojenčevega otroka iz zahteve za obnovo kazenskega postopka na način kot da je kazenski postopek že obnovljen, je zato odveč, če že ni logično nezdružljivo.
Če so odločilna dejstva pogojena s predmetom odločitev, sta dolžnost sodišča po vročanju zahteve nasprotni stranki in njen predhodni preizkus z morebitnim narokom pogojena z vrsto odločitve. Sodišče je namreč po drugem odstavku 413. člena dolžno tako ravnati le, če zahteve ne zavrže, kar pa se v obravnavanem primeru, kot rečeno po razumljivem izreku sklepa ni zgodilo.
Pri zahtevi za obnovo kazenskega postopka, zlasti v prvi fazi, ne gre za ponovni (pritožbeni) preizkus pravnomočno ugotovljenih dejstev, ampak za preizkus, ali so dejstva in dokazi takšni, da bi bilo mogoče obnovo šele dovoliti
ZPP člen 105a, 105a/3, 142, 142/3, 142/4. ZST-1 člen 8, 12, 13, 13/1.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - doplačilo sodne takse za pravdni postopek - nalog za doplačilo sodne takse - zakonska fikcija vročitve - prepozna pritožba - neplačilo sodne takse - domneva o umiku tožbe - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravni interes kot procesna predpostavka - učinkovanje predloga za oprostitev plačila sodne takse - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse
Tožnik nima interesa za oprostitev plačila sodne takse, saj je zaradi neplačila taksne obveznosti že nastopila fikcija umika tožbe. Sklep o oprostitvi plačila sodne takse namreč učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev. Tega dne pa se je rok za plačilo taksne obveznosti že iztekel in so zaradi neplačane sodne takse že nastopile pravne posledice (tožba se je štela za umaknjeno).
Na glavni obravnavi na kateri je tožilec spremenil obtožbo, je sodišče spremembo obtožbe obdolžencu predočilo in ta je izjavil, da jo razume in tudi ni predlagal glede na spremembo nobenih novih dokazov. Zato pritožba, ki skuša prepričati, da je bila sprememba obtožbe nezakonita in da bi sodišče prve stopnje moralo v razlogih napadene sodbe navesti zakaj je spremembi obtožbe sledilo, nima prav, in se tako v pritožbi uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/II ZKP pokaže kot neutemeljena.
oprava naroka v odsotnosti stranke - opravičljiv razlog za odsotnost z naroka - izkazanost opravičenega razloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker toženec ni predložil dokaza, da na narok za glavno obravnavo ni mogel pristopiti zaradi opravičljivih razlogov, ni bilo ovire, da sodišče opravi glavno obravnavo v njegovi odsotnosti.
Ker so dokazi opredeljeni v obtožnem aktu in izhajajo iz podatkov kazenskega spisa, njihova posebna obrazložitev ni potrebna, saj preizkus o podprtosti priznanja z drugimi dokazi v spisu ni potrebno posebej obrazlagati. V šestem odstavku 285.č člena ZKP je namreč med drugim predpisano, da se glede sodbe, izrečene na podlagi izreka o krivdi, omeji samo na ugotovitev, da je obdolženec priznal krivdo pred predsednikom senata, ki je dano priznanje sprejel.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00009808
ZPP člen 158, 158/1, 413. ZBPP člen 46.
povrnitev pravdnih stroškov - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih - povrnitev stroškov v primeru umika tožbe - umik tožbe - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
V sporih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku (413. člen ZPP), kar velja tudi v primeru umika tožbe. Vedno je pri tem treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Brezpogojna uporaba prvega odstavka 158. člena ZPP zato ne prihaja v poštev.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZST-1 člen 1, 1/3, 6b, 6b/1, 34.
sodna taksa za tožbo - nalog za doplačilo sodne takse - prepozno plačana sodna taksa - zakonski rok - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - fikcija umika tožbe - ustavitev postopka
Posledice prepozno plačane sodne takse so enake kot posledice neplačane takse, zato ni pomembno, da je tožeča stranka sodno takso kasneje (tj. po poteku roka za plačilo sodne takse iz plačilnega naloga z dne 7. 11. 2017) vseeno plačala.
Glede na to, da je obsojeni R.Š. svoj predlog za izrek enotne kazni preklical oziroma umaknil, je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je njegov predlog za nepravo obnovo kazenskega postopka zavrglo.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZST-1 člen 6b, 6b/1, 34.
prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - domneva o umiku pritožbe - zakonski rok - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - opozorilo na posledice neplačila sodne takse
Posledice prepozno plačane sodne takse so enake kot posledice neplačane takse, zato ni pomembno, da je tožena stranka sodno takso kasneje (tj. po poteku roka za plačilo sodne takse iz plačilnega naloga z dne 17. 11. 2017) vseeno plačala.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 48, 49, 50. ZPP člen 151, 155, 155/1, 249.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - nagrada in stroški sodnega izvedenca - izvedenec geodetske stroke - izjemno zahtevno izvedensko delo - nagrada za študij spisa - nagrada za pregled spisa - delo na terenu - uporaba arhivskega gradiva
Izvedenka je morala preučiti obsežno dokumentacijo, in sicer za celotno obdobje od osnovanja zemljiškega katastra in zemljiške knjige do današnjih dni.
Jedro izvedenskega dela je bilo proučevanje dodatne dokumentacije, ki jo je morala izvedenka sama poiskati v arhivih ter sodnih in upravnih evidencah. Iskanje te dokumentacije na terenu je tako mogoče uvrstiti med opravila, ki so zajeta v 50. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
sprememba upnika - prenos terjatve - dokazovanje legitimacije strank v izvršbi - javna ali po zakonu overjena zasebna listina
Ker je procesno pravo (24. člen ZIZ) le odraz materialnopravnih upravičenj, ki jih določa OZ in ne ZIZ, je sporazum, s katerim odstopnik in prevzemnik potrdita, da je bila terjatev cedirana na prevzemnika, in na katerem je podpis zakonitega zastopnika notarsko overjen, listina iz prvega odstavka 24. člena ZIZ.
plačilo razlike plače - napredovanje - prekinitev delovnega razmerja
Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da ni bistveno, da je prišlo po pridobljenem napredovanju do prekinitve tožničinega delovnega razmerja pri toženi stranki. Prav zaradi prekinitve je šlo namreč pri sklenitvi sporne pogodbe o zaposlitvi za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, pri kateri za uvrstitev v plačni razred veljajo splošna pravila (prvi odstavek 19. člena ZSPJS) in se eventualne predhodne zaposlitve pred prekinitvijo ne morejo upoštevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00012252
ZPP člen 1.. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-1.
stvarna pristojnost - individualni delovni spor - socialni spor - plačilo prispevkov
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je za odločanje o utemeljenosti tožbenih zahtevkov za priznanje pokojninske dobe za čas prestajanja zaporne kazni in za plačilo prispevkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja za isto obdobje stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Tožnik namreč v tem delu uveljavlja pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz razmerja, ki je podobno delovnemu razmerju. Tožena stranka zato v pritožbi pravilno navaja, da gre v tem delu po vsebini za socialni spor v smislu 1. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1, za odločanje o katerem je stvarno pristojno socialno sodišče v okviru Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da ni stvarno pristojno za presojanje utemeljenosti tožbenih zahtevkov za plačilo odškodnine in mesečne denarne rente. V tem delu namreč ne gre niti za spor delavca proti delodajalcu, niti za socialni spor, temveč za spor iz premoženjskih razmerjih (1. člen ZPP), za odločanje o katerem je pristojno redno sodišče.
prevedba - premestitev javnega uslužbenca - medicinska sestra - babiška dejavnost
Dogovor o določitvi plačnega razreda delovnih mest v skupini E3 za srednje medicinske sestre - babice v porodnem bloku ter srednje medicinske sestre v intenzivni terapiji III, II in I je bil sprejet zaradi ugotovitve, da so v bolnišnicah v porodnih blokih delale babice s srednješolsko izobrazbo, da je delokrog babic v porodnem bloku dejansko spadal v delokrog diplomiranih babic, kar pa je povezano tudi s spremembami v izobraževalnem sistemu babic. Po letu 2004 v srednjih šolah babic niso več izobraževali, ampak je bil uveden najprej višješolski, nato visokošolski program. Zato je bilo treba upoštevati pravice babic, ki so naziv pridobile v času, ko ni bilo možno pridobiti naziva diplomirana babica, dejansko pa so ves čas opravljale enako delo kot ga sedaj diplomirane babice. Zato je bilo po dolgih usklajevanjih dogovorjeno, da se jih razporedi na delovno mesto diplomirane babice, z odbitkom po 14. členu ZSPJS.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-5. ZOro-1 člen 25, 25/1, 25/2, 81, 81/1, 81/1-7.
zahteva za sodno varstvo - napačna uporaba materialnega prava - hramba orožja - namen zakonske določbe
Določila 25. člena ZOro-1 glede hrambe orožja je potrebno presojati z vidika namena teh določb, da orožje ne pride v roke neupravičeni osebi, to je katerikoli osebi in ne konkretnemu vlomilcu.
razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - fikcija vročitve - pravica do sodnega varstva - vročanje
Nezaklenjen hišni predalčnik v času vročanja tožbe oziroma sodbe ni ovira za to, da se v takem nabiralniku ne bi pustilo obvestilo o prevzemu pošiljke.
Fikcija vročitve izhaja iz prepričanja, da je naslovniku dejansko ali vsaj v veliki meri omogočeno, da se je s pisanjem seznanil. Po mnenju sodne prakse je mogoče izpodbijati fikcijo vročitve. Stališče sodišča prve stopnje, ki ni presojalo, ali je bila tožena stranka dejansko na dneve, ko se je opravljala vročitev tožbe in zamudne sodbe odsotna ali preseljena na naslov v Nemčiji, je prestrogo in je nesorazmerno poseglo v toženčevo pravico do enakega varstva pravic in možnosti sodnega varstva (22. in 23. člen Ustave RS). Toženec ima pravico uveljavljati, da ob vsej potrebni skrbnosti glede na način vročitve ni bil v Sloveniji, temveč da je prebival na naslovu v Nemčiji, kar naj bi predstavljalo naslov njegovega dejanskega prebivališča in ni imel možnosti, da bi se seznanil s pisanjem.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožnika, da bi od tožene stranke pridobili podatke o prometu za sporno obdobje. Med strankama je bilo namreč dogovorjeno plačilo v odstotku od prometa, zato konkreten obseg tožnikovega dela (če se izkaže, da je delo opravljal) niti ni pomemben. Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, za kakšen odstotek od prometa sta se stranki dogovorili, je podatek o mesečnem prometu odločilno dejstvo, brez katerega o utemeljenosti zahtevka po višini ni mogoče razpravljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009917
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1. OZ člen 125, 125/1, 239, 239/1, 299, 299/1, 378, 378/1.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - učinki pogodbe med pogodbenikoma - učinki obveznosti - izpolnitev obveznosti - najemna pogodba - najemnina - zamuda - zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo po prvem odstavku 125. člena OZ, po katerem pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbene stranke, in po prvem odstavku 239. člena OZ, po katerem ima upnik pravico zahtevati izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi.