BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00009808
ZPP člen 158, 158/1, 413. ZBPP člen 46.
povrnitev pravdnih stroškov - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih - povrnitev stroškov v primeru umika tožbe - umik tožbe - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
V sporih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku (413. člen ZPP), kar velja tudi v primeru umika tožbe. Vedno je pri tem treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Brezpogojna uporaba prvega odstavka 158. člena ZPP zato ne prihaja v poštev.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nova dejstva in dokazi v pritožbi - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - ugotovljeno drugačno dejansko stanje - sprememba odločbe sodišča prve stopnje - oprostitev plačila sodnih taks
Tožeča stranka je takoj, ko je bila seznanjena z okoliščinami, ki so bile podlaga za zavrnitev njene prošnje za oprostitev plačila sodne takse, pojasnila dejansko stanje in ga dokazala. Ob dejstvu, da je znesek 23.062,88 EUR dejansko predstavljal njen kredit za plačilo računov za sodne stroške, ki so že zapadli, je pritožbeno sodišče na podlagi pritožbi predloženih dokazov ugotovilo drugačno dejansko stanje in odločbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugodilo.
oprava naroka v odsotnosti stranke - opravičljiv razlog za odsotnost z naroka - izkazanost opravičenega razloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker toženec ni predložil dokaza, da na narok za glavno obravnavo ni mogel pristopiti zaradi opravičljivih razlogov, ni bilo ovire, da sodišče opravi glavno obravnavo v njegovi odsotnosti.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12a, 12a/5. ZPP člen 108, 108/1, 108/5.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog - zavrženje predloga - nepopolna vloga - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe
Dejstvo, da bi sodišče določene podatke o premoženjskem, likvidnostnem in finančnem stanju tožene stranke lahko pridobilo iz javno objavljenih letnih poročil, v ničemer ne spremeni dolžnosti tožene stranke (kot predlagatelja), da poda podatke o svojem premoženjskem, likvidnostnem in finančnem stanju, o katerem se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1 ter ostale podatke in izjave iz drugega odstavka 12. člena ZST-1.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - zavrženje obtožnega predloga - pravočasnost predloga za pregon
Glede na navedeno in ker je predlagatelj izvenzakonski partner oškodovanke D.C., je zato bil tudi formalno upravičen podati predlog za pregon, kot to pravilno navaja pritožba. Po oceni pritožbenega sodišča je zato odločitev sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa glede na navedeno zmotna oziroma vsaj preuranjena, saj iz podatkov kazenskega spisa ne izhaja, da bi oškodovanka nasprotovala podanemu predlogu.
ZS člen 83, 83/2, 83/3. ZPP člen 108, 180, 180/1, 180/2, 451.
vročanje sodnih pisanj - dopolnitev tožbe - rok za dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe - sodne počitnice - tek roka med sodnimi počitnicami - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - nujna zadeva
V zadevah, ki niso nujne, se v času sodnih počitnic ne vroča. Če pa sodišče kljub temu sodno pisanje v taki zadevi vroči, je stranka varovana tako, da rok, določen v tem sodnem pisanju, ne teče do izteka sodnih počitnic.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev - tekoče poslovanje - plačilo sodne takse - prednost drugih terjatev - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Iz priloženih bančnih izpiskov izhaja, da je imela tožena stranka v mesecu novembru 2017, decembru 2017 in januarju 2018 prilive na svojem transakcijskem računu. Tožena stranka torej sredstva za plačilo sodne takse ima, pri čemer pa se njenemu plačilu ne more izogniti z navedbami, da je ta sredstva porabila za tekoče poslovanje. Tudi plačilo sodne takse namreč predstavlja tekočo obveznost in zato plačevanju drugih obveznosti ni mogoče dati prednosti pred plačilom sodne takse. Izjema od tega pravila bi veljala le v primeru, če bi tožena stranka s plačilom sodne takse (namesto drugih obveznosti) realno in konkretno ogrozila svojo dejavnost.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - zahteva za preiskavo - znaki kaznivega dejanja
Takšnim pritožbenim navedbam pa ni slediti. Sodišče prve stopnje mora namreč vselej ob vložitvi zahteve za preiskavo preizkusiti ali ima opis osumljencu očitanega kaznivega dejanja vse njegove zakonite znake, pri tem pa ugotavljanje utemeljenega suma ni odločilno.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZST-1 člen 6b, 6b/1, 34.
prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - domneva o umiku pritožbe - zakonski rok - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - opozorilo na posledice neplačila sodne takse
Posledice prepozno plačane sodne takse so enake kot posledice neplačane takse, zato ni pomembno, da je tožena stranka sodno takso kasneje (tj. po poteku roka za plačilo sodne takse iz plačilnega naloga z dne 17. 11. 2017) vseeno plačala.
plačilo razlike plače - napredovanje - prekinitev delovnega razmerja
Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da ni bistveno, da je prišlo po pridobljenem napredovanju do prekinitve tožničinega delovnega razmerja pri toženi stranki. Prav zaradi prekinitve je šlo namreč pri sklenitvi sporne pogodbe o zaposlitvi za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, pri kateri za uvrstitev v plačni razred veljajo splošna pravila (prvi odstavek 19. člena ZSPJS) in se eventualne predhodne zaposlitve pred prekinitvijo ne morejo upoštevati.
ZMEPIZ-1 člen 81, 81/4.. ZPIZ-2 člen 16, 16/1, 406.
lastnost zavarovanca - poslovodna oseba - vključitev v obvezno zavarovanje
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da tožnik od 19. 1. 2006 dalje ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in da sočasno iz Poslovnega registra Slovenije izhaja, da je tožnik od 3. 3. 2014 dalje vpisan kot družbenik/ustanovitelj in hkrati poslovodna oseba (direktor) zavoda, ki je bil v sodni register vpisan 19. 3. 2014, je pravilna ugotovitev, da tožnik izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2.
Ker tretji odstavek 105.a člena ZPP določa, da se v primeru, če sodna taksa v roku iz prejšnjega odstavka za vlogo iz prvega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, šteje, da je vloga umaknjena, drugo tožeča stranka pa sodne takse za pritožbo z dne 7. 3. 2016 ni plačala v zakonskem roku, čeprav je plačilo sodne takse za predmetno vlogo glede na tretji v zvezi s prvim odstavkom 105a. člena ZPP procesna predpostavka, je izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - vsebina predloga za izvršbo - sodna poravnava kot izvršilni naslov - izvršljivost sodne poravnave - zapadlost terjatve iz sodne poravnave - zapisnik o sodni poravnavi - dokazovanje zapadlosti terjatve
Sodišče prve stopnje se je glede vsebine predloga za izvršbo pravilno sklicevalo na peti odstavek 40. člena ZIZ. Ta določa, da upniku izvršilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvršbo, predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč ga mora le določno označiti in navesti, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti. Šele v odgovoru na ugovor pa je upnik dolžan predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo (tretji odstavek 58. člena ZIZ).
Izdano potrdilo o izvršljivosti ni pogoj za dovolitev izvršbe v primeru, ko je izvršilni naslov sodna poravnava. Določbo petega odstavka 40. člena ZIZ je namreč treba razlagati v povezavi z 20. členom ZIZ. Izvršljivost in s tem zapadlost sodne poravnave se namreč ne dokazuje s potrdilom o izvršljivosti, ampak v skladu z 20. členom ZIZ z zapisnikom o poravnavi, javno listino ali po zakonu overjeno listino, če zapadlosti na ta način ni mogoče dokazati, pa s pravnomočno odločbo izdano v pravdnem postopku.
razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - fikcija vročitve - pravica do sodnega varstva - vročanje
Nezaklenjen hišni predalčnik v času vročanja tožbe oziroma sodbe ni ovira za to, da se v takem nabiralniku ne bi pustilo obvestilo o prevzemu pošiljke.
Fikcija vročitve izhaja iz prepričanja, da je naslovniku dejansko ali vsaj v veliki meri omogočeno, da se je s pisanjem seznanil. Po mnenju sodne prakse je mogoče izpodbijati fikcijo vročitve. Stališče sodišča prve stopnje, ki ni presojalo, ali je bila tožena stranka dejansko na dneve, ko se je opravljala vročitev tožbe in zamudne sodbe odsotna ali preseljena na naslov v Nemčiji, je prestrogo in je nesorazmerno poseglo v toženčevo pravico do enakega varstva pravic in možnosti sodnega varstva (22. in 23. člen Ustave RS). Toženec ima pravico uveljavljati, da ob vsej potrebni skrbnosti glede na način vročitve ni bil v Sloveniji, temveč da je prebival na naslovu v Nemčiji, kar naj bi predstavljalo naslov njegovega dejanskega prebivališča in ni imel možnosti, da bi se seznanil s pisanjem.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožnika, da bi od tožene stranke pridobili podatke o prometu za sporno obdobje. Med strankama je bilo namreč dogovorjeno plačilo v odstotku od prometa, zato konkreten obseg tožnikovega dela (če se izkaže, da je delo opravljal) niti ni pomemben. Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, za kakšen odstotek od prometa sta se stranki dogovorili, je podatek o mesečnem prometu odločilno dejstvo, brez katerega o utemeljenosti zahtevka po višini ni mogoče razpravljati.
izbris dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije
Do odprave ugotovljenega neskladja se torej lahko v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja (1. točka prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP), uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženja ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Navedeno pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku, ki se vodi po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku, ki se vodi po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
NELOJALNA KONKURENCA - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL00010178
URS člen 74. ZVK člen 13. ZPOmK-1 člen 63a.
nelojalna konkurenca - varstvo konkurence - svobodna gospodarska pobuda - ustvarjanje zmede na trgu - ravnanje v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji - nadaljnja prodaja - brezplačen najem - splošni pogoji - zadrževanje jeklenk - plinska jeklenka - distributer - prepovedni zahtevek
Tožeča stranka je med postopkom pred sodiščem prve stopnje navedla, da ima vsak končni odjemalec, ki ima pri sebi zeleno jeklenko, le-to v trajnem brezplačnem najemu. V najem jo je dobil s tem, ko je ob prvem nakupu plina plačal simbolično kavcijo za jeklenko. S plačilom kavcije pa je sprejel tudi splošne pogoje, iz katerih izhaja, da lahko prazno jeklenko poljubnokrat zamenja za polno, ob končnem vračilu pa kavcijo dobi nazaj. Zato te jeklenke niso last kupcev plina, pač pa so last tožeče stranke in spadajo med njena osnovna sredstva. Torej tožena stranka s kupovanjem jeklenk preko oglasov na medmrežju ne more postati lastnica omenjenih jeklenk.
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da splošni poslovni pogoji, kakršnikoli že so, tožene stranke ne zavezujejo, ker jih ni podpisala. Tožena stranka ne počne nič drugega kot neposredni potrošniki, ki jim je tožeča stranka izročala jeklenke proti plačilu kavcije. S tem, da jih je kupila na medmrežju, je v vsem vstopila v njihov položaj. Kupljene jeklenke tožena stranka zamenja pri distributerjih tožeče stranke in jih prodaja končnim uporabnikom. Torej jih še manj časa zadržuje zase, kot končni uporabnik, saj je njen poslovni cilj nedvomno čim hitrejša prodaja teh jeklenk. Goli nakup blaga zaradi nadaljnje prodaje in nadaljnja prodaja kupljenega blaga pa niti po takrat veljavnem 13. členu ZVK niti po sedaj veljavnem 63.a členu ZPOmK-1 ne predstavlja dejanj nelojalne konkurence. S takim ravnanjem tožena stranka nobenega potrošnika ne spravlja v zmedo glede izvora teh jeklenk, saj prodaja jeklenke tožeče stranke.
Drži pritožbeno stališče, da tožeča stranka prosto odloča o tem, kako bo distribuirala svoje jeklenke oziroma s katerimi distributerji bo sklepala pogodbe in pod kakšnimi pogoji. Vendar to velja le dotlej, dokler jih prvič ne plasira na trg. Ko pa je blago enkrat na trgu, pa tožeča stranka kupcem svojih jeklenk ne more preprečevati, da bi jih prodajali naprej.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00009846
URS člen 37, 37/1. KZ-1 člen 73, 73/1, 176, 176/3, 176/5. ZKP člen 149b, 149b/3, 216, 216/1, 219, 219a, 219a/2, 219a/11, 220, 220/1, 223a, 223a/2, 223a/4, 224, 371, 371/1, 371/1-8, 371/2. ZVOP-1 člen 6, 6-1.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - posest pornografskega gradiva - zakonitost dokazov - osebni podatki - IP-naslov - ustavna pravica do komunikacijske zasebnosti - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo - večstanovanjska hiša - preiskava elektronske naprave - pravice obrambe - podaljšanje roka - direktni naklep - odločba o kazenski sankciji
S tem, ko je obtoženec z javno dostopne spletne strani prenašal sporne datoteke z uporabo statičnega, tj. neprikritega IP naslova, ni mogoče govoriti o upravičenem pričakovanju zasebnosti, posledična ugotovitev identifikacijskega podatka računalnika pa ne predstavlja posega v (ustavno) varovano pravico do komunikacijske zasebnosti, saj policiji tuje države že pojmovno ni bilo treba uporabljati posebnih programov ali sredstev, kot morda v primeru dinamičnega IP naslova.
Hišna preiskava je zakonita, kolikor je pri njej navzoča oseba, za katero se je vedelo, da je lastnik in posledično tudi uporabnik prostorov, ki naj se preiščejo (na to osebo pa se je glasila tudi odredba za hišno preiskavo), tj. kljub temu, če bi se kasneje ugotovilo, da je bil uporabnik določenih preiskanih prostorov le obtoženec, kar pa ne preiskovalni sodnici niti policistom ob preiskavi ni bilo znano.
Preiskavo elektronskih naprav, zaseženih pri hišni preiskavi, je mogoče zakonito odrediti že v sami odredbi za hišno preiskavo. Ob obstoju tosmerne odredbe ni potrebno soglasje uporabnika. Dejstvo, da uporabnik računalnika ni obveščen o pravici, da je navzoč pri zavarovanju podatkov, predstavlja relativno postopkovno kršitev, pri kateri je potrebno presoditi, ali je opustitev policistov vplivala na pravilnost oziroma zakonitost sodbe ali na izvrševanje pravice obtoženega do obrambe. Podaljšanje roka za izvršitev sodne odredbe glede preiskave zavarovanih podatkov po izteku prvotnega roka ni nepravilnost takšne narave, ki bi imela za posledico nezakonitost sledečih preiskav. Vrednotenje oziroma pregled že izločenih datotek, striktno gledano, ne pomeni več računalniškega preiskovanja.
Obtoženemu ni mogoče očitati, da je kritičnega dne na trdih diskih računalnikov hranil datoteke, ki jih je bil pred tem že izbrisal, hkrati pa obstoj podvojenih datotek v ničemer ne povečuje kriminalne količine njegovega ravnanja, zato je tovrstne očitke potrebno izpustiti iz krivdoreka sodbe.
Odvzem trdih diskov s spornimi datotekami je obvezen ter zakonit, subsidiarna oblika varnostnega ukrepa (ustrezno onemogočenje uporabe seksualnega gradiva) pa pride v poštev takrat, ko predmeta iz objektivnih razlogov ni mogoče odvzeti, za kar pa v konkretnem primeru ne gre.