CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00012252
ZPP člen 1.. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-1.
stvarna pristojnost - individualni delovni spor - socialni spor - plačilo prispevkov
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je za odločanje o utemeljenosti tožbenih zahtevkov za priznanje pokojninske dobe za čas prestajanja zaporne kazni in za plačilo prispevkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja za isto obdobje stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Tožnik namreč v tem delu uveljavlja pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz razmerja, ki je podobno delovnemu razmerju. Tožena stranka zato v pritožbi pravilno navaja, da gre v tem delu po vsebini za socialni spor v smislu 1. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1, za odločanje o katerem je stvarno pristojno socialno sodišče v okviru Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da ni stvarno pristojno za presojanje utemeljenosti tožbenih zahtevkov za plačilo odškodnine in mesečne denarne rente. V tem delu namreč ne gre niti za spor delavca proti delodajalcu, niti za socialni spor, temveč za spor iz premoženjskih razmerjih (1. člen ZPP), za odločanje o katerem je pristojno redno sodišče.
ZSV-UPB2 člen 100, 100/6.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 31, 31/2,31/3.. ZUP člen 31, 31/2,31/3.
Pri odločanju o plačilih institucionalnega varstva je center za socialno delo z 2. odstavkom 31. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uredba) pooblaščen, da lahko brez predhodnega soglasja plačnika določi višjo oprostitev, če upravičenec storitev nujno potrebuje in bi prišlo do ogrožanja njegovega zdravja ali življenja ali to narekujejo posebne socialne razmere ali iz drugih pomembnih razlogov v korist upravičenca oziroma zavezanca. Odločanje o višji oprostitvi je diskrecijsko. Odločbo mora izdati v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Po pravni teoriji, sodni in ustavno sodni praksi odločanje po prostem preudarku ne sme biti samovoljno, temveč v mejah vsebinskih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da je odločitev po prostem preudarku sploh lahko zakonita. Organ je vezan na meje pooblastila in namen, za katerega je pooblastilo dano. Pri uporabi prostega preudarka je po 3. odstavku 31. člena Uredbe potrebno upoštevati premoženjsko stanje, skrb za upravičenca in druge sorodnike, preživninske obveznosti do drugih, povečane življenjske stroške zaradi bolezni ali invalidnosti, bivalne okoliščine ali druge obveznosti po izvršljivem pravnem naslovu in podobne druge, primeroma naštete okoliščine.
sprememba upnika - prenos terjatve - dokazovanje legitimacije strank v izvršbi - javna ali po zakonu overjena zasebna listina
Ker je procesno pravo (24. člen ZIZ) le odraz materialnopravnih upravičenj, ki jih določa OZ in ne ZIZ, je sporazum, s katerim odstopnik in prevzemnik potrdita, da je bila terjatev cedirana na prevzemnika, in na katerem je podpis zakonitega zastopnika notarsko overjen, listina iz prvega odstavka 24. člena ZIZ.
plačilo razlike plače - napredovanje - prekinitev delovnega razmerja
Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da ni bistveno, da je prišlo po pridobljenem napredovanju do prekinitve tožničinega delovnega razmerja pri toženi stranki. Prav zaradi prekinitve je šlo namreč pri sklenitvi sporne pogodbe o zaposlitvi za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, pri kateri za uvrstitev v plačni razred veljajo splošna pravila (prvi odstavek 19. člena ZSPJS) in se eventualne predhodne zaposlitve pred prekinitvijo ne morejo upoštevati.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011784
OZ člen 171, 171/1, 171/2, 179, 270, 285.. ZDR-1 člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek oškodovanca - padec z višine - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - revalorizacija že plačane odškodnine - zakonske zamudne obresti
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da imajo poleg delodajalca tudi delavci obveznost skrbeti za lastno varnost in delo opravljati tako, da njihovo življenje ali zdravje ni ogroženo. Do nezgode je prišlo po zaključku dela na strehi, potem ko je tožnik na strehi pozabil tubo s silikonskim kitom in kos pločevine. Način, na katerega se je tožnik lotil vzpenjanja in sestopa s strehe, predstavlja neskrbno ravnanje, ki je delno vzrok nastale škode. Čeprav je nadrejeni delovodja pred pričetkom del delavcem res rekel, da lestve ne potrebujejo, bi tožnik kot povprečno usposobljen delavec moral izbrati primernejši način in pri delu na višini poskrbeti za lastno varnost. Glede na stopnjo neskrbnosti ob upoštevanju ostalih okoliščin je zaključek o njegovem 30 % prispevku k nastali škodi pravilen.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-5. ZOro-1 člen 25, 25/1, 25/2, 81, 81/1, 81/1-7.
zahteva za sodno varstvo - napačna uporaba materialnega prava - hramba orožja - namen zakonske določbe
Določila 25. člena ZOro-1 glede hrambe orožja je potrebno presojati z vidika namena teh določb, da orožje ne pride v roke neupravičeni osebi, to je katerikoli osebi in ne konkretnemu vlomilcu.
razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - fikcija vročitve - pravica do sodnega varstva - vročanje
Nezaklenjen hišni predalčnik v času vročanja tožbe oziroma sodbe ni ovira za to, da se v takem nabiralniku ne bi pustilo obvestilo o prevzemu pošiljke.
Fikcija vročitve izhaja iz prepričanja, da je naslovniku dejansko ali vsaj v veliki meri omogočeno, da se je s pisanjem seznanil. Po mnenju sodne prakse je mogoče izpodbijati fikcijo vročitve. Stališče sodišča prve stopnje, ki ni presojalo, ali je bila tožena stranka dejansko na dneve, ko se je opravljala vročitev tožbe in zamudne sodbe odsotna ali preseljena na naslov v Nemčiji, je prestrogo in je nesorazmerno poseglo v toženčevo pravico do enakega varstva pravic in možnosti sodnega varstva (22. in 23. člen Ustave RS). Toženec ima pravico uveljavljati, da ob vsej potrebni skrbnosti glede na način vročitve ni bil v Sloveniji, temveč da je prebival na naslovu v Nemčiji, kar naj bi predstavljalo naslov njegovega dejanskega prebivališča in ni imel možnosti, da bi se seznanil s pisanjem.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnici (bolničarka negovalka in srednja medicinska sestra v domu za starejše) sta bili neupravičeno odsotni z delovnega mesta (prva tožnica 1 uro in 30 minut ter druga tožnica 1 uro in 14 minut). Ta čas nista bili dosegljivi varovancem oziroma nista bili v prostorih, od koder bi lahko nadzorovali varovance in zaznali njihovo potrebo po pomoči (neposredno, prek posnetkov kamer ali zvoncev). S svojim ravnanjem sta huje kršili svoje pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
znamka - izbris znamke iz registra - prepoved uporabe znaka - podobnost znakov - prijava znamke v slabi veri - varstvo znamke - primerjava znakov - materialnopravno vprašanje
Imetnik znamke lahko praviloma prepreči uporabo enakega ali podobnega znaka za enako ali podobno blago ali storitve. Z znamko podeljeno varstvo pa praviloma preko teh mej ne sega; izjeme glede blaga ali storitev veljajo za ugledne in znane znamke.
Tožeča stranka v pritožbi presoje in ugotovitev prvostopenjskega sodišča glede nepodobnosti znamk sploh ne izpodbija, temveč skuša utemeljiti svojo pritožbo s tem, da so (na obeh revijah) „uporabljene enake barve in postavitve znaka in naslovnice ter celotna vsebina revije“. Tega pa se z znamko ne varuje. Z znamko se varuje izključno znak, in ne konkretno oblikovanje revije.
Primerjava podobnosti znamk je povsem materialnopravno vprašanje, na katerega odgovori sodišče. Tudi izvedenca za odločanje o materialnopravnih vprašanjih ni mogoče postaviti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00010599
ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 56, 56/8. ZP-1 člen 114, 114/4, 157, 157/3.
nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - prekluzija - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - neveljavno vozniško dovoljenje - tuje vozniško dovoljenje - izpovedba priče - ocena verodostojnosti priče
Obdolženčev zagovornik prvič šele v pritožbi uveljavlja, da je imel obdolženec 8. 6. 2017 veljavno vozniško dovoljenje Republike Hrvaške in da je bilo v času, ko je slovensko vozniško dovoljenje zamenjal za tuje vozniško dovoljenje, slovensko vozniško dovoljenje še veljavno, ne da bi kot prava uka stranka pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazal, da jih obdolženec brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji (tretji odstavek 157. člena ZP-1), zato višje sodišče teh pritožbenih navedb ne more upoštevati.
Prvostopenjsko sodišče je odločitev utemeljeno oprlo na izpovedbo policista, ki je vodil postopek z obdolžencem in je potem, ko je bil opozorjen, da je dolžan govoriti resnico in da ne sme ničesar zamolčati, kar ve o zadevi in da pomeni kriva izpovedba kaznivo dejanje, natančno in podrobno ter zato verodostojno opisal ugotovitve pri obdolženčevi kontroli; obdolženec pa v pritožbi niti ne izpodbija verodostojnosti izpovedbe policista.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - vsebina predloga za izvršbo - sodna poravnava kot izvršilni naslov - izvršljivost sodne poravnave - zapadlost terjatve iz sodne poravnave - zapisnik o sodni poravnavi - dokazovanje zapadlosti terjatve
Sodišče prve stopnje se je glede vsebine predloga za izvršbo pravilno sklicevalo na peti odstavek 40. člena ZIZ. Ta določa, da upniku izvršilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvršbo, predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč ga mora le določno označiti in navesti, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti. Šele v odgovoru na ugovor pa je upnik dolžan predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo (tretji odstavek 58. člena ZIZ).
Izdano potrdilo o izvršljivosti ni pogoj za dovolitev izvršbe v primeru, ko je izvršilni naslov sodna poravnava. Določbo petega odstavka 40. člena ZIZ je namreč treba razlagati v povezavi z 20. členom ZIZ. Izvršljivost in s tem zapadlost sodne poravnave se namreč ne dokazuje s potrdilom o izvršljivosti, ampak v skladu z 20. členom ZIZ z zapisnikom o poravnavi, javno listino ali po zakonu overjeno listino, če zapadlosti na ta način ni mogoče dokazati, pa s pravnomočno odločbo izdano v pravdnem postopku.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 81, 81/2, 118, 118/1.
obstoj delovnega razmerja - začasno povečan obseg dela - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - zakoniti razlog - sodna razveza - denarno povračilo - ekonomski rizik poslovanja
Ekonomskega rizika poslovanja ni mogoče šteti kot zakoniti razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Tožena stranka, na kateri je bilo dokazno breme, ni dokazala, da je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožečo stranko obstajal začasno povečan obseg dela glede na običajen obseg dela in da je občasno povečan obseg dela trajal tudi, ko je tožena stranka s tožečo stranko sklenila sporne anekse. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pri toženi stranki šlo za običajen, pričakovan obseg dela in je bila pogodba o zaposlitvi z aneksi nezakonito sklenjena za določen čas, saj zanjo ni obstajal dejanski razlog, torej zakonsko določen razlog po 3. alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1. Tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas je utemeljen na podlagi 56. člena ZDR-1, ki določa, da se v primeru, če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00009846
URS člen 37, 37/1. KZ-1 člen 73, 73/1, 176, 176/3, 176/5. ZKP člen 149b, 149b/3, 216, 216/1, 219, 219a, 219a/2, 219a/11, 220, 220/1, 223a, 223a/2, 223a/4, 224, 371, 371/1, 371/1-8, 371/2. ZVOP-1 člen 6, 6-1.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - posest pornografskega gradiva - zakonitost dokazov - osebni podatki - IP-naslov - ustavna pravica do komunikacijske zasebnosti - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo - večstanovanjska hiša - preiskava elektronske naprave - pravice obrambe - podaljšanje roka - direktni naklep - odločba o kazenski sankciji
S tem, ko je obtoženec z javno dostopne spletne strani prenašal sporne datoteke z uporabo statičnega, tj. neprikritega IP naslova, ni mogoče govoriti o upravičenem pričakovanju zasebnosti, posledična ugotovitev identifikacijskega podatka računalnika pa ne predstavlja posega v (ustavno) varovano pravico do komunikacijske zasebnosti, saj policiji tuje države že pojmovno ni bilo treba uporabljati posebnih programov ali sredstev, kot morda v primeru dinamičnega IP naslova.
Hišna preiskava je zakonita, kolikor je pri njej navzoča oseba, za katero se je vedelo, da je lastnik in posledično tudi uporabnik prostorov, ki naj se preiščejo (na to osebo pa se je glasila tudi odredba za hišno preiskavo), tj. kljub temu, če bi se kasneje ugotovilo, da je bil uporabnik določenih preiskanih prostorov le obtoženec, kar pa ne preiskovalni sodnici niti policistom ob preiskavi ni bilo znano.
Preiskavo elektronskih naprav, zaseženih pri hišni preiskavi, je mogoče zakonito odrediti že v sami odredbi za hišno preiskavo. Ob obstoju tosmerne odredbe ni potrebno soglasje uporabnika. Dejstvo, da uporabnik računalnika ni obveščen o pravici, da je navzoč pri zavarovanju podatkov, predstavlja relativno postopkovno kršitev, pri kateri je potrebno presoditi, ali je opustitev policistov vplivala na pravilnost oziroma zakonitost sodbe ali na izvrševanje pravice obtoženega do obrambe. Podaljšanje roka za izvršitev sodne odredbe glede preiskave zavarovanih podatkov po izteku prvotnega roka ni nepravilnost takšne narave, ki bi imela za posledico nezakonitost sledečih preiskav. Vrednotenje oziroma pregled že izločenih datotek, striktno gledano, ne pomeni več računalniškega preiskovanja.
Obtoženemu ni mogoče očitati, da je kritičnega dne na trdih diskih računalnikov hranil datoteke, ki jih je bil pred tem že izbrisal, hkrati pa obstoj podvojenih datotek v ničemer ne povečuje kriminalne količine njegovega ravnanja, zato je tovrstne očitke potrebno izpustiti iz krivdoreka sodbe.
Odvzem trdih diskov s spornimi datotekami je obvezen ter zakonit, subsidiarna oblika varnostnega ukrepa (ustrezno onemogočenje uporabe seksualnega gradiva) pa pride v poštev takrat, ko predmeta iz objektivnih razlogov ni mogoče odvzeti, za kar pa v konkretnem primeru ne gre.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ukinitev delovnega mesta - ustrezna zaposlitev - izobrazba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sprememba sistemizacije ni bila zgolj navidezna in da ni šlo zgolj za preimenovanje prejšnjega delovnega mesta z enakimi nalogami in nižjo plačo, zato je zaključilo, da je podan zakonski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo tudi, da je bila sprememba sistemizacije delovnih mest potrebna zaradi neusklajenosti pri toženi stranki sistemiziranih delovnih mest z delovnim mesti, predvidenimi po panožni kolektivni pogodbi in neusklajenosti tarifnih razredov teh delovnih mest z zahtevano stopnjo izobrazbe, saj je toženka javni zavod in zanjo velja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju.
Ker tretji odstavek 105.a člena ZPP določa, da se v primeru, če sodna taksa v roku iz prejšnjega odstavka za vlogo iz prvega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, šteje, da je vloga umaknjena, drugo tožeča stranka pa sodne takse za pritožbo z dne 7. 3. 2016 ni plačala v zakonskem roku, čeprav je plačilo sodne takse za predmetno vlogo glede na tretji v zvezi s prvim odstavkom 105a. člena ZPP procesna predpostavka, je izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - začasno povečan obseg dela - sprememba delodajalca - prenos dejavnosti
Razlog, ki ga je navajala dekanja, da so s tožnico sklepali pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi nepredvidljivosti obsega pedagoškega dela in da so bile potrebe po tožničinem delu iz enega študijskega leta v drugo različne, ne predstavlja zakonitega razloga za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sklenjene v nasprotju z zakonom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009917
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1. OZ člen 125, 125/1, 239, 239/1, 299, 299/1, 378, 378/1.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - učinki pogodbe med pogodbenikoma - učinki obveznosti - izpolnitev obveznosti - najemna pogodba - najemnina - zamuda - zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo po prvem odstavku 125. člena OZ, po katerem pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbene stranke, in po prvem odstavku 239. člena OZ, po katerem ima upnik pravico zahtevati izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi.
NELOJALNA KONKURENCA - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL00010178
URS člen 74. ZVK člen 13. ZPOmK-1 člen 63a.
nelojalna konkurenca - varstvo konkurence - svobodna gospodarska pobuda - ustvarjanje zmede na trgu - ravnanje v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji - nadaljnja prodaja - brezplačen najem - splošni pogoji - zadrževanje jeklenk - plinska jeklenka - distributer - prepovedni zahtevek
Tožeča stranka je med postopkom pred sodiščem prve stopnje navedla, da ima vsak končni odjemalec, ki ima pri sebi zeleno jeklenko, le-to v trajnem brezplačnem najemu. V najem jo je dobil s tem, ko je ob prvem nakupu plina plačal simbolično kavcijo za jeklenko. S plačilom kavcije pa je sprejel tudi splošne pogoje, iz katerih izhaja, da lahko prazno jeklenko poljubnokrat zamenja za polno, ob končnem vračilu pa kavcijo dobi nazaj. Zato te jeklenke niso last kupcev plina, pač pa so last tožeče stranke in spadajo med njena osnovna sredstva. Torej tožena stranka s kupovanjem jeklenk preko oglasov na medmrežju ne more postati lastnica omenjenih jeklenk.
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da splošni poslovni pogoji, kakršnikoli že so, tožene stranke ne zavezujejo, ker jih ni podpisala. Tožena stranka ne počne nič drugega kot neposredni potrošniki, ki jim je tožeča stranka izročala jeklenke proti plačilu kavcije. S tem, da jih je kupila na medmrežju, je v vsem vstopila v njihov položaj. Kupljene jeklenke tožena stranka zamenja pri distributerjih tožeče stranke in jih prodaja končnim uporabnikom. Torej jih še manj časa zadržuje zase, kot končni uporabnik, saj je njen poslovni cilj nedvomno čim hitrejša prodaja teh jeklenk. Goli nakup blaga zaradi nadaljnje prodaje in nadaljnja prodaja kupljenega blaga pa niti po takrat veljavnem 13. členu ZVK niti po sedaj veljavnem 63.a členu ZPOmK-1 ne predstavlja dejanj nelojalne konkurence. S takim ravnanjem tožena stranka nobenega potrošnika ne spravlja v zmedo glede izvora teh jeklenk, saj prodaja jeklenke tožeče stranke.
Drži pritožbeno stališče, da tožeča stranka prosto odloča o tem, kako bo distribuirala svoje jeklenke oziroma s katerimi distributerji bo sklepala pogodbe in pod kakšnimi pogoji. Vendar to velja le dotlej, dokler jih prvič ne plasira na trg. Ko pa je blago enkrat na trgu, pa tožeča stranka kupcem svojih jeklenk ne more preprečevati, da bi jih prodajali naprej.
izbris dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije
Do odprave ugotovljenega neskladja se torej lahko v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja (1. točka prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP), uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženja ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Navedeno pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku, ki se vodi po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku, ki se vodi po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.