razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - fikcija vročitve - pravica do sodnega varstva - vročanje
Nezaklenjen hišni predalčnik v času vročanja tožbe oziroma sodbe ni ovira za to, da se v takem nabiralniku ne bi pustilo obvestilo o prevzemu pošiljke.
Fikcija vročitve izhaja iz prepričanja, da je naslovniku dejansko ali vsaj v veliki meri omogočeno, da se je s pisanjem seznanil. Po mnenju sodne prakse je mogoče izpodbijati fikcijo vročitve. Stališče sodišča prve stopnje, ki ni presojalo, ali je bila tožena stranka dejansko na dneve, ko se je opravljala vročitev tožbe in zamudne sodbe odsotna ali preseljena na naslov v Nemčiji, je prestrogo in je nesorazmerno poseglo v toženčevo pravico do enakega varstva pravic in možnosti sodnega varstva (22. in 23. člen Ustave RS). Toženec ima pravico uveljavljati, da ob vsej potrebni skrbnosti glede na način vročitve ni bil v Sloveniji, temveč da je prebival na naslovu v Nemčiji, kar naj bi predstavljalo naslov njegovega dejanskega prebivališča in ni imel možnosti, da bi se seznanil s pisanjem.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožnika, da bi od tožene stranke pridobili podatke o prometu za sporno obdobje. Med strankama je bilo namreč dogovorjeno plačilo v odstotku od prometa, zato konkreten obseg tožnikovega dela (če se izkaže, da je delo opravljal) niti ni pomemben. Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, za kakšen odstotek od prometa sta se stranki dogovorili, je podatek o mesečnem prometu odločilno dejstvo, brez katerega o utemeljenosti zahtevka po višini ni mogoče razpravljati.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011784
OZ člen 171, 171/1, 171/2, 179, 270, 285.. ZDR-1 člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek oškodovanca - padec z višine - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - revalorizacija že plačane odškodnine - zakonske zamudne obresti
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da imajo poleg delodajalca tudi delavci obveznost skrbeti za lastno varnost in delo opravljati tako, da njihovo življenje ali zdravje ni ogroženo. Do nezgode je prišlo po zaključku dela na strehi, potem ko je tožnik na strehi pozabil tubo s silikonskim kitom in kos pločevine. Način, na katerega se je tožnik lotil vzpenjanja in sestopa s strehe, predstavlja neskrbno ravnanje, ki je delno vzrok nastale škode. Čeprav je nadrejeni delovodja pred pričetkom del delavcem res rekel, da lestve ne potrebujejo, bi tožnik kot povprečno usposobljen delavec moral izbrati primernejši način in pri delu na višini poskrbeti za lastno varnost. Glede na stopnjo neskrbnosti ob upoštevanju ostalih okoliščin je zaključek o njegovem 30 % prispevku k nastali škodi pravilen.
povrnitev stroškov za vzdrževanje vodovoda - odprava napak v vodovodnem sistemu - plačilo nadomestila za uporabo vodovodnega omrežja - lastniški delež - vodovodno omrežje - solastniki skupnih delov - delitev po solastniških deležih
Toženec je kot solastnik vodovodnega omrežja dolžan nositi stroške vzdrževanja le-tega in stroške za plačilo poračuna vode, ki predstavlja strošek izgub.
nadomestilo za invalidnost - zavrženje pritožbe - poprava vloge
Sodišče prve stopnje je vlogo vložnice ocenilo kot nepopolno in vložnico s sklepom pozvalo, da jo dopolni in da predloži dokončno odločbo. Poučilo jo je o možnosti pridobitve brezplačne pravne pomoči in jo opozorilo na zavrženje vloge, če ne bo ravnala po navodilu sklepa in vlogo, v 15 dneh od prejema sklepa, dopolnila. Vložnica je zaprosila za brezplačno pravno pomoč, ki je bila z odločbo zavrnejna, odločitev je bila potrjena s sodbo Upravnega sodišča, ki jo je vložnica prejela 19. 9. 2017. Tožnica v naslednjih 15 dneh niti do izdaje sklepa z dne 11. 10. 2017 ni posredovala dopolnjene vloge in dokončne odločbe. Zato je njena vloga pravilno zavržena.
zavrženje pritožbe - nepodpisana pritožba - podpis pritožnika - podpis na pritožbi - podpis na vročilnici - dokazno breme - zaslišanje stranke - postavitev sodnega izvedenca - neplačilo predujma
Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe o popravljanju nepopolnih vlog, se pritožba, ki ni podpisana s strani pritožnika, zavrže.
Povratnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej ugotavlja. Zato je na predlagateljici breme dokazovanja, da podpis na povratnici ni njen. Na njej je tudi breme dokazovanja, da je ona podpisala obe sporni pritožbi. Dokaznega bremena ni zmogla.
ZPIZ-2 člen 403, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143, 145, 147, 149.
invalidnina - telesna okvara
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da za presojo zadeve po ZPIZ-1, ker je tožnik vložil zahtevo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro 10. 2. 2017, ko je že veljal ZPIZ-2, ni podlage. Po ZPIZ-2 pa tožnik za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, nastalo zaradi poškodbe izven dela, ne izpolnjuje pogojev.
ZMEPIZ-1 člen 81, 81/4.. ZPIZ-2 člen 16, 16/1, 406.
lastnost zavarovanca - poslovodna oseba - vključitev v obvezno zavarovanje
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da tožnik od 19. 1. 2006 dalje ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in da sočasno iz Poslovnega registra Slovenije izhaja, da je tožnik od 3. 3. 2014 dalje vpisan kot družbenik/ustanovitelj in hkrati poslovodna oseba (direktor) zavoda, ki je bil v sodni register vpisan 19. 3. 2014, je pravilna ugotovitev, da tožnik izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - prodaja premoženja - sprememba oblike premoženja - premoženjsko stanje dolžnika
Upnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe navedel, da je z dolžnico sklenil dogovor, da bo prispeval svoja denarna sredstva za obnovo in vzdrževanje nepremičnin, ki so v lasti dolžnice, v zameno pa bo zato lahko vse do svoje smrti vsakokrat, ko bo prišel iz Nemčije v Slovenijo, brezplačno stanoval in bival v stanovanjski hiši dolžnice. Na ta način je po oceni pritožbenega sodišča upnik zatrjeval obstoj dogovora o vlaganju v dolžničine nepremičnine, kar pomeni, da je upnikova obveznost v predlogu za izdajo začasne odredbe verjetno izkazati obstoj takšnega dogovora ter vlaganja v nepremičnine.
Kot pravilno opozarja upnik v pritožbi, sodišče ni ugotavljalo, ali ima dolžnica redne dohodke v RS (zaposlitev za nedoločen čas) in v višini, na katere bi upnik v primeru izvršbe lahko posegel (rubljivi del). Ugotovilo sicer je, da je višina teh prejemkov enaka višini minimalne plače, ni pa nadalje ugotavljalo, ali od dolžničine plače ostaja rubljivi del, na katerega bi upnik lahko posegel.
Sodišče prve stopnje je tudi izhajalo iz stališča, da sprememba oblike premoženja ne pomeni grožnje bodočega prikrajšanja. Dopustna je namreč začasna odredba, s katero se prepoveduje odplačna odtujitev nepremičnin, pa čeprav bi odtujene nepremičnine lahko nadomestila kupnina.
Ni mogoče namreč izhajati, da upnikov položaj zaradi odtujitve nepremičnin ne bo ogrožen, ker bo upnik lahko posegel za zavarovanje svoje denarne terjatve na kupnino. Zato je na upniku breme, da navede in dokaže okoliščine, ki kažejo na to, da je dolžničino premoženjsko stanje takšno, da bi zaradi odtujevanja nepremičnin lahko povzročilo, da bi bila kasnejša izvršba onemogočena ali precej otežena, če ne bi prišlo do prepovedi odtujitve in obremenitve navedenih nepremičnin.
ZSReg člen 34, 34/1, 36, 36/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 11.
vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register - vpis spremembe statuta - pritožba delničarja
Iz podatkov, ki jih je registrsko sodišče imelo pri odločanju o predlogu, ni moglo zaznati, da predlog po pritožnikovem stališču, temelji na listini, ki ni bila izdana v zakonitem postopku. Zato je bil tudi po oceni pritožbenega sodišča, predlog predlagatelja preizkušen pravilno, to je v skladu s prvim odstavkom 34. člena ZSReg.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - notarski zapis - skupno obravnavanje ugovorov več dolžnikov - odgovornost zastavitelja - pravni interes za vložitev ugovora - trditveno in dokazno breme upnika - specifikacija terjatve upnika - skladnost izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom - preizkus po uradni dolžnosti - višina obresti - obresti na obresti - nedopustne pritožbene novote - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka
Upnik je s pojasnili in številnimi predloženimi listinskimi dokazi (obračuni obresti, specifikacije terjatve) tako v predlogu za izvršbo kot v odgovoru na ugovor zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu glede temelja in višine izterjevane terjatve, medtem ko dolžnika nista utemeljeno oporekala temelju uveljavljane terjatve niti nista konkretizirano ugovarjala njeni višini (to je z navedbo preverljivih navedb o pravilni višini terjatve in z morebitnim svojim izračunom terjatve).
Izvršilno sodišče je dolžno tudi še v fazi odločanja o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi po uradni dolžnosti paziti na to, ali ima upnikov zahtevek iz predloga za izvršbo pravno podlago v konkretnem izvršilnem naslovu (za izterjavo vseh postavk terjatve v zatrjevani višini), in to ne glede na vsebino dolžnikovega ugovora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00010272
ZPP člen 181, 274.
razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - pozitivna in negativna ugotovitvena tožba - obstoj pogodbenega razmerja - prenehanje pogodbe - pravni interes za izdajo ugotovitvene odločbe - pravni interes za negativno ugotovitveno tožbo - nepravilno zavrženje tožbe - deklaratornost vpisa upravnika v register - pravica do sodnega varstva
Tožnica s predmetno tožbo izrecno ne zahteva ugotovitve obstoja pogodbenega razmerja med njo in toženci (to je etažnimi lastniki), ampak ugotovitev, da ni prenehalo takšno razmerje, ki je nastalo v skladu s pogodbo o upravljanju. To obenem pomeni, da pravno razmerje (sedaj) še vedno obstoji.
premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - osebni stečaj - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti
Oškodovanec je glede na to, da je zoper obsojenega v povezavi z navedeno terjatvijo tekel kazenski postopek, bil upravičen v tem postopku uveljavljati premoženjskopravni zahtevek. ZFPPIPP ima glede terjatev stečajnega dolžnika iz naslova kazenskega postopka posebne določbe. Tako je v 2. točki drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP določeno, da odpust obveznosti stečajnega dolžnika ne učinkuje za terjatev iz naslova v pogojni obsodbi določenega posebnega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.
ZPP člen 5, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - dokaz s pričami - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič
Na kršitev pravice do izjave se lahko sklicuje le stranka, katere pravica je bila kršena.
Vsaka stranka je sama tista, ki mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika, skupnosti dokaznih predlogov namreč naše pravo ne pozna.
Če je dolžnikova obveznost denarna, je treba izpolnitelju priznati pravico, da v razmerju do dolžnika uveljavlja tudi zamudne obresti za čas med plačilom obveznosti upnika in dolžnikovo izpolnitvijo. Od te nove glavnice pa so zahtevane tudi zakonske zamudne obresti od vložitve izvršilnega predloga dalje. V prvem odstavku 375. člena OZ je določeno, da od zapadlih, pa ne plačanih obresti ne tečejo zamudne obresti, če zakon ne določa drugače. Na podlagi 381. člena OZ pa je od neplačanih obresti mogoče zahtevati zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Procesne obresti je torej tožnica pravilno uveljavljala od dneva vložitve predloga za izvršbo dalje.
sprememba sodbe sodišča prve stopnje - vmesna sodba na drugi stopnji - podlaga tožbenega zahtevka - upravna izvršba po uradni dolžnosti - rušitev objekta - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - rušenje črne gradnje - nezakonito ravnanje organa - protipravno ravnanje - protipravnost ravnanja inšpektorja - potrebna skrbnost - pojem doma - sodba praksa ESČP - pravna praznina - zakonska ureditev - odlog izvršbe - stanovanjski objekt - primernost in sorazmernost ukrepa
Pritožbeno sodišče lahko z vmesno sodbo spremeni sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na podlago tožbenega zahtevka, če je to smotrno. Sodišče z izdajo vmesne sodbe razcepi tožbeni zahtevek v njegov ugotovitveni kvalitativni del, torej v del, ki se nanaša na ugotovitev vsebine določene pravice ali pravnega razmerja in v njegov dajatveni del (kvantitativni) del, ki se nanaša na višino oziroma znesek obveznosti.
Da gre za protipravno ravnanje organa, mora biti prekršena neka delovna dolžnost in pri tem mora biti uslužbenec neskrben. Pri tem je to odvisno od neskladnosti s pravom, vendar ni vsako neskladje s pravom podlaga za odškodninsko odgovornost.
Inšpekcijski organ bi v izvršbi že lahko tehtal prizadete dobrine doma in javne koristi. Tudi v času odločanja inšpekcijskega organa v izvršbi se je že zahtevalo, da upravni organ presodi, ali je poseg za dosego namena primeren, ali ni mogoče doseči namena z drugim, blažjim sredstvom in ali je poseg sorazmeren s koristjo, ki jo prinese.
Ker je podana protipravnost ravnanja tožene stranke in vzročna zveza, je podana tudi protipravnost samega načina rušenja stanovanjske zgradbe oz. tega škodnega dogodka.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 403, 403/2, 403/3, 405, 407, 407/5, 407/5-1. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - pogoji za odpust obveznosti - preizkus po uradni dolžnosti - zakonske ovire za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje - izbris obsodbe iz kazenske evidence - potek preizkusnega obdobja
Ker je obstoj zakonske ovire za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP prvostopenjsko sodišče moralo ugotavljati po uradni dolžnosti, je zmotno pritožbeno stališče, da bi v zvezi z ugotavljanjem zakonske ovire sodišče moralo postopati kot v primeru vloženega ugovora proti odpustu obveznosti po 405. členu ZFPPIPP, ker za to ni zakonske podlage.
Pojem mladoletnik se uporablja v enakem pomenu kot mladoletna oseba, to je oseba, ki še ni stara osemnajst let in je v tem pomenu nadrejeni pojem za izvirno uporabljena izraza otrok in mladoletnik. V času obtožencema očitanih kaznivih dejanj je veljal spremenjeni 15.a člen KZ-1 (Ur. l. RS, št. 54/2015), ki je določal, da v primerih, ko je kaznivo dejanje iz poglavij zoper življenje in telo, zoper človekove pravice in svoboščine, zoper spolno nedotakljivost ali drugo kaznivo dejanje iz tega zakonika z znaki nasilja izvršeno zoper mladoletnika, se glede načina kazenskega pregona ne uporabljajo določbe tega zakonika o vložitvi predloga ali zasebne tožbe in se storilca preganja po uradni dolžnosti.
Iz opisa predmetnega kaznivega dejanja je razviden očitek naklepnega delovanja obeh obtoženih v sostorilstvu glede temeljnega kaznivega dejanja, to je do kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe po prvem odstavku 124. člena KZ-1. Do smrti mladoletne oškodovanke zaradi akutnega hematoma desne strani velikih možganov, torej glede hujše posledice pa opis, upoštevajoč določbo 28. člena KZ-1, kaže na malomaren odnos obtožencev do takšne posledice.
Pojem očim ni pravni pojem, pač pa opredeljuje vlogo materinega partnerja do njenih otrok iz prejšnjega zakona. Ne glede na to, da je bil obtoženi poročen, je med obtoženima obstajala življenjska skupnost, katere del je bila ves ta čas tudi mladoletna oškodovanka. Tako je na strani obeh obtoženih obstajala garantna dolžnost do mladoletne oškodovanke.
Iz opisov kaznivih dejanj kot izhajajo iz izreka izpodbijane sodbe je mogoče natančno razbrati, katerih kaznivih dejanj je sodišče obtoženca spoznalo za kriva, saj je določena njuna vloga, opisana so njuna protipravna ravnanja, s katerimi sta izpolnila zakonske znake očitanih kaznivih dejanj. Opis kaznivih dejanj pa je tudi vsekakor dovolj konkretiziran. Obtoženca sta delovala kot sostorilca v storitvi in opustitvi, delovala sta z aktivnim ravnanjem kot tudi z opustitvijo.