ZPIZ-2 člen 403, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143, 145, 147, 149.
invalidnina - telesna okvara
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da za presojo zadeve po ZPIZ-1, ker je tožnik vložil zahtevo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro 10. 2. 2017, ko je že veljal ZPIZ-2, ni podlage. Po ZPIZ-2 pa tožnik za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, nastalo zaradi poškodbe izven dela, ne izpolnjuje pogojev.
nadomestilo za invalidnost - zavrženje pritožbe - poprava vloge
Sodišče prve stopnje je vlogo vložnice ocenilo kot nepopolno in vložnico s sklepom pozvalo, da jo dopolni in da predloži dokončno odločbo. Poučilo jo je o možnosti pridobitve brezplačne pravne pomoči in jo opozorilo na zavrženje vloge, če ne bo ravnala po navodilu sklepa in vlogo, v 15 dneh od prejema sklepa, dopolnila. Vložnica je zaprosila za brezplačno pravno pomoč, ki je bila z odločbo zavrnejna, odločitev je bila potrjena s sodbo Upravnega sodišča, ki jo je vložnica prejela 19. 9. 2017. Tožnica v naslednjih 15 dneh niti do izdaje sklepa z dne 11. 10. 2017 ni posredovala dopolnjene vloge in dokončne odločbe. Zato je njena vloga pravilno zavržena.
ZSV-UPB2 člen 100, 100/6.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 31, 31/2,31/3.. ZUP člen 31, 31/2,31/3.
Pri odločanju o plačilih institucionalnega varstva je center za socialno delo z 2. odstavkom 31. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uredba) pooblaščen, da lahko brez predhodnega soglasja plačnika določi višjo oprostitev, če upravičenec storitev nujno potrebuje in bi prišlo do ogrožanja njegovega zdravja ali življenja ali to narekujejo posebne socialne razmere ali iz drugih pomembnih razlogov v korist upravičenca oziroma zavezanca. Odločanje o višji oprostitvi je diskrecijsko. Odločbo mora izdati v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Po pravni teoriji, sodni in ustavno sodni praksi odločanje po prostem preudarku ne sme biti samovoljno, temveč v mejah vsebinskih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da je odločitev po prostem preudarku sploh lahko zakonita. Organ je vezan na meje pooblastila in namen, za katerega je pooblastilo dano. Pri uporabi prostega preudarka je po 3. odstavku 31. člena Uredbe potrebno upoštevati premoženjsko stanje, skrb za upravičenca in druge sorodnike, preživninske obveznosti do drugih, povečane življenjske stroške zaradi bolezni ali invalidnosti, bivalne okoliščine ali druge obveznosti po izvršljivem pravnem naslovu in podobne druge, primeroma naštete okoliščine.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 81, 81/2, 118, 118/1.
obstoj delovnega razmerja - začasno povečan obseg dela - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - zakoniti razlog - sodna razveza - denarno povračilo - ekonomski rizik poslovanja
Ekonomskega rizika poslovanja ni mogoče šteti kot zakoniti razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Tožena stranka, na kateri je bilo dokazno breme, ni dokazala, da je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožečo stranko obstajal začasno povečan obseg dela glede na običajen obseg dela in da je občasno povečan obseg dela trajal tudi, ko je tožena stranka s tožečo stranko sklenila sporne anekse. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pri toženi stranki šlo za običajen, pričakovan obseg dela in je bila pogodba o zaposlitvi z aneksi nezakonito sklenjena za določen čas, saj zanjo ni obstajal dejanski razlog, torej zakonsko določen razlog po 3. alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1. Tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas je utemeljen na podlagi 56. člena ZDR-1, ki določa, da se v primeru, če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00012252
ZPP člen 1.. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-1.
stvarna pristojnost - individualni delovni spor - socialni spor - plačilo prispevkov
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je za odločanje o utemeljenosti tožbenih zahtevkov za priznanje pokojninske dobe za čas prestajanja zaporne kazni in za plačilo prispevkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja za isto obdobje stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Tožnik namreč v tem delu uveljavlja pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz razmerja, ki je podobno delovnemu razmerju. Tožena stranka zato v pritožbi pravilno navaja, da gre v tem delu po vsebini za socialni spor v smislu 1. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1, za odločanje o katerem je stvarno pristojno socialno sodišče v okviru Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da ni stvarno pristojno za presojanje utemeljenosti tožbenih zahtevkov za plačilo odškodnine in mesečne denarne rente. V tem delu namreč ne gre niti za spor delavca proti delodajalcu, niti za socialni spor, temveč za spor iz premoženjskih razmerjih (1. člen ZPP), za odločanje o katerem je pristojno redno sodišče.
prevedba - premestitev javnega uslužbenca - medicinska sestra - babiška dejavnost
Dogovor o določitvi plačnega razreda delovnih mest v skupini E3 za srednje medicinske sestre - babice v porodnem bloku ter srednje medicinske sestre v intenzivni terapiji III, II in I je bil sprejet zaradi ugotovitve, da so v bolnišnicah v porodnih blokih delale babice s srednješolsko izobrazbo, da je delokrog babic v porodnem bloku dejansko spadal v delokrog diplomiranih babic, kar pa je povezano tudi s spremembami v izobraževalnem sistemu babic. Po letu 2004 v srednjih šolah babic niso več izobraževali, ampak je bil uveden najprej višješolski, nato visokošolski program. Zato je bilo treba upoštevati pravice babic, ki so naziv pridobile v času, ko ni bilo možno pridobiti naziva diplomirana babica, dejansko pa so ves čas opravljale enako delo kot ga sedaj diplomirane babice. Zato je bilo po dolgih usklajevanjih dogovorjeno, da se jih razporedi na delovno mesto diplomirane babice, z odbitkom po 14. členu ZSPJS.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 48, 49, 50. ZPP člen 151, 155, 155/1, 249.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - nagrada in stroški sodnega izvedenca - izvedenec geodetske stroke - izjemno zahtevno izvedensko delo - nagrada za študij spisa - nagrada za pregled spisa - delo na terenu - uporaba arhivskega gradiva
Izvedenka je morala preučiti obsežno dokumentacijo, in sicer za celotno obdobje od osnovanja zemljiškega katastra in zemljiške knjige do današnjih dni.
Jedro izvedenskega dela je bilo proučevanje dodatne dokumentacije, ki jo je morala izvedenka sama poiskati v arhivih ter sodnih in upravnih evidencah. Iskanje te dokumentacije na terenu je tako mogoče uvrstiti med opravila, ki so zajeta v 50. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Na podlagi ugotovitve, da je tožnik tožbe umaknil, je sodišče prve stopnje pravilno o stroških postopka odločilo na podlagi določbe prvega odstavka 158. člena ZPP. Ta določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranke pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V tem primeru velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške in ta določba pomeni poseben primer povračila stroškov po načelu krivde. Edina izjema od pravila, ki k povrnitvi stroškov zavezuje tožečo stranko, pa je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka, pri tem pa praviloma razlog, zaradi katerega se je tožeča stranka odločila za umik tožbe, ni pomemben in tudi ni pravno relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen.
S tem, ko tožena stranka v sporni zadevi ni izpolnila zahtevka, kot ga je tožnik uveljavljal s tožbo, in sicer začasno nezmožnost za delo in odpravo oziroma spremembo izpodbijanih odločb, je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške postopka.
zahteva za sodno varstvo - smiselna uporaba ZUP - štetje roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pristojnost za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje
Za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je vložil storilec hkrati z zahtevo za sodno varstvo, je stvarno pristojen prekrškovni organ, ki je izdal odločbo o prekršku.
Pogodbeni pogoji morajo biti napisani v jasnem in razumljivem jeziku, kar pomeni, da morajo pri kreditnih pogodbah finančne ustanove posojilojemalcem posredovati informacije, ki morajo zadostovati za sprejetje poučenih in preudarnih odločitev.
Tožnica je s sklenitvijo pogodbe prevzela obrestno in valutno tveganje, saj je bila višina anuitet odvisna od višine variabilne referenčne obrestne mere in gibanja tečaja švicarskega franka v razmerju do domače valute. Pritožnica pa zanemari, da je to tveganje vključevalo tako možnost, da se bosta tečajno razmerje in višina obrestne mere gibala v njeno škodo, kakor tudi možnost, da se bosta gibala v njeno korist.
Tožena stranka je s sklenitvijo pogodbe prevzela enako tveganje kot ga je prevzela tožnica, saj slednja ne trdi, da je tožena stranka že ob sklenitvi pogodbe vedela ali lahko predvidela bodoče gibanje tečaja in obrestne mere in tudi ne, da bi v okviru pogodbenih določb svoje tveganje omejila ali izključila. O očitnem nesorazmerju oziroma znatnem neravnotežju v pogodbenih pravicah in obveznostih strank, ki bi obstajalo že v času sklenitve kreditne pogodbe, zato ni mogoče govoriti.
Tožeča stranka po priznanju terjatve ni umaknila tožbe, temveč je v pripravljalni vlogi vztrajala pri njej in zatrjevala v čem je njen pravni interes za nadaljevanje postopka. Ni pa vložila pritožbe zoper sklep in sodbo sodišča prve stopnje in s tem preprečila odločanja o pravdnih stroških po načelu uspeha.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - bolezenska stanja - predhodna poškodba oškodovanca - zdravstveno stanje oškodovanca pred poškodbo - vzročna zveza - teorija jajčne lupine - adekvatna vzročnost
Zaradi posledic nezgode tožnik trpi lažje duševne bolečine, pri čemer so njegove zdravstvene težave predvsem posledica bolezenskih stanj, medtem ko so zaradi škodnega dogodka njegove aktivnosti zmanjšane le v deležu, ki ne presega 30 %, zato je zgolj v tem obsegu upravičen do odškodnine iz tega naslova.
stvarna služnost poti - pogoji za priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovanje služnosti hoje in vožnje - originaren nastanek služnosti - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - utemeljenost dajatvenega tožbenega zahtevka - obligacijskopravni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Trditve, ki jih je toženka v tem postopku podala, se nanašajo le na priposestvovanje služnosti in so podlaga le ugotovitvenemu, ne pa tudi dajatvenemu zahtevku. Zato je bilo potrebno v tem oziru pritožbi ugoditi in izpodbijano odločitev glede dajatvenega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila spremeniti tako, da se ta zavrne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00010770
ZPP člen 8, 224, 224/1, 258, 258/2, 262, 262/1, 285. ZNVP člen 16, 16/3. OZ člen 335, 335/1. ZOdvT tarifna številka 1200.
pravica do izvedbe dokaza - opustitev zaslišanja stranke - vabilo stranki k zaslišanju - materialno procesno vodstvo - zastopanje stranke po odvetniku - dobrovernost - domneva dobre vere - stroški postopka - nagrada za zastopanje več oseb - obseg zapuščine - dedna pravica - zastaranje - dokazna ocena - uvedba zapuščinskega postopka
Čeprav sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem, pravica pritožnikov do obravnavanja v postopku ni bila bistveno okrnjena. Pravica do izvedbe dokaza namreč ni absolutna, sodišče pa je sprejemljivo pojasnilo, zakaj je ta dokaz zavrnilo.
V primeru, da stranko v pravdi zastopa odvetnik, so obveznosti sodišča, ki izvirajo iz načela materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP), zmanjšane na minimum.
Sodišče se je po izvedenem dokaznem postopku lahko zanesljivo prepričalo, da sta bili toženki oktobra 2006, ko je prišlo do vpisa spornih obveznic na njuna računa v centralnem registru pri KDD, v dobri veri, da so sporne obveznice spadale v zapuščino po njunem pokojnem očetu, razlogov, da bi o tem dvomili, pa nista imeli. Pravilno je zaključilo, da sta toženki po tretjem odstavku 16. člena ZNVP na izvirni način postali zakoniti imetnici spornih obveznic, kar pomeni, da sta z njimi smeli razpolagati in zato ob njihovi poznejši prodaji in prejemu kupnine nista bili obogateni brez pravnega temelja na škodo tožnikov.
Toženki bi kot pravni naslednici po pokojnem očetu (A. A. ml.), ki je v denacionalizacijskem postopku po svojem očetu (A. A. st.) opravljal funkcijo skrbnika za poseben primer, morali tožnikom prepustiti njihov del spornih obveznic. Ta njuna obveznost, ki je prešla na toženki z dedovanjem, je zapadla naslednji dan po zapustnikovi smrti; ker je A. A. ml. umrl ... 2004, tožniki pa so svoje dedne pravice po A. A. st. prvič uveljavljali šele novembra 2011, ko so predlagali uvedbo zapuščinskega postopka, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je njihova terjatev že pred tem zastarala, saj bi jo morali uveljaviti najpozneje v splošnem petletnem zastaralnem roku (prvi odstavek 335. člena OZ).
sodno varstvo posesti - tožba zaradi motenja posesti - motenje posesti - povod za tožbo - povod za vložitev tožbe - izpolnitev zahtevka - plačilo pravdnih stroškov - prepovedni in odstranitveni zahtevek
Toženec zmotno meni, da ni dal povoda za tožbo zaradi motenja posesti, ker je zahtevek po prejemu tožbe izpolnil. Res je med postopkom odklenil vhodna vrata v srednjo etažo stavbe, zato so tožniki delno umaknili restitucijski del zahtevka in vztrajali le še pri prepovednem. Vendar je to storil šele po vročitvi tožbe, prej pa tožnikom vhodnih vrat ni hotel odkleniti in tožbenega zahtevka v odgovoru na tožbo tudi ni pripoznal. Zato je dolžan povrniti vse stroške postopka.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - regres za letni dopust - res iudicata - razsojena stvar - istovetnost zahtevka
Odločitev iz predhodnega spora, ki se je vodil pred sodiščem med istima strankama v drugi zadevi, da se zavrne zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku za določeno obdobje izplačati "druge bruto prejemke iz delovnega razmerja", ni ovira (razsojena stvar) za meritorno odločanje o predmetnem zahtevku tožnika za plačilo nadomestila za neizrabljeni letni dopust in sorazmernega dela regresa za letni dopust za sporno leto.
odškodninska odgovornost podjemnika - padec z balkonske ograje - obisk na domu - najemno stanovanje - nedopustno ravnanje - malomarno ravnanje - skrbnost dobrega strokovnjaka - vzročna zveza - obstoj vzročne zveze - prekinitev vzročne zveze - izključitev vzročne zveze - primerna višina odškodnine - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za strah - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine
To, če je najemnik za napako v pričvrstitvi ograje vedel, vzročne zveze med ravnanjem prve toženke in nastalo škodo, ni pretrgalo. Tisti, ki so povzročili škodo, a delali neodvisno drug od drugega, za povzročeno škodo odgovarjajo solidarno.
Malomarnost najemnika stanovanja (ki ni poskrbel za sanacijo slabo izvršenega dela prve toženke) ni tak dogodek, ki bi lahko izključil vzročno zvezo z malomarnim ravnanjem strokovnjaka - monterja prve toženke.
Sodišče v tej zadevi ne obravnava zahtevka (naročnika) zaradi jamčevanja za podjemnikove napake, ampak odškodninski zahtevek (tretjega/nepogodbenega oškodovanca), ki je posledica civilnega delikta. Roki, ki jih OZ določa za uveljavljanje zahtevkov zaradi kršitve pogodbe, torej ob obravnavi tožbenega zahtevka po 131. členu OZ, ne pridejo v poštev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010462
OZ člen 120, 121, 121/1, 121/2, 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost odvetnika - malomarno ravnanje - nestrokovno ravnanje odvetnika - kolektivno zavarovanje - poklicna odgovornost odvetnika - zavarovalna pogodba - splošni pogoji zavarovanja - ugovor pasivne legitimacije - jamčevanje - določila splošnih pogojev - ničnost določil splošnih pogojev - čas trajanja zavarovanja - čas uveljavljanja zahtevka - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do poštenega sojenja - pravica do pritožbe
Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje ni razvidno, ali je sodišče prve stopnje tožnikov ugovor o ničnosti določila splošnih pogojev obravnavalo in ga upoštevalo pri sprejeti odločitvi, saj izpodbijana sodba razlogov o tem ne vsebuje, čeprav so tožnikovi pomisleki o veljavnosti spornega določila splošnih pogojev relevantni za sprejeto odločitev. Tudi za splošne pogoje pogodbe namreč veljajo vsi ničnostni razlogi, ki sicer veljajo za pogodbene sestavine, ki jih določita obe pogodbeni stranki, poleg tega pa 121. člen OZ dodaja k tem razlogom za splošne pogoje še dva nova razloga. Slednji tako določa, da so v splošnih pogojih pogodbe prepovedane tudi določbe, ki nasprotujejo namenu pogodbe in dobrim poslovnim običajem ter določbe, ki so nepravične ali pretirano stroge. Pri tem pa lahko ničnostna sankcija zadane samo posamezno določilo splošnih pogojev pogodbe, lahko pa tudi splošne pogoje kot celoto.
gradbena pogodba - odgovornost za stvarne napake - jamčevanje za napake - napaka v solidnosti gradbe - jamčevanje za solidnost gradnje - notifikacija napak - enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe - molk - zavajanje - posredna (refleksna) škoda
Tožena stranka se na pozive tožeče, naj napake odpravi, ni odzivala. Njene pasivnosti ni mogoče opredeliti kot zavajanja. Od trenutka, ko je tožeča stranka toženo obvestila o napakah, teče rok za vložitev tožbe. V obravnavanem primeru je tožeča stranka zamudila enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe, četudi bi šteli, da je rok pričel teči šele od roka, ki ga je kot skrajnega za odpravo napak, določila tožeča stranka sama.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009838
OZ člen 289, 299, 299/1, 378, 378/1. ZPP člen 161.
začetek teka zakonskih zamudnih obresti - čas izpolnitve - zamuda dolžnika - kdaj pride dolžnik v zamudo - pravne posledice zamude - denarne obveznosti - dvostransko obvezna pogodba - odstopna pravica - stroški postopka - stroški posameznega sospornika
Če je čas izpolnitve določen že ob sklenitvi pogodbe oziroma s samo pogodbo, lahko upnik ob dogovorjenem roku izpolnitve zahteva izpolnitev obveznosti. Ko nastopi čas oziroma rok izpolnitve je obveznost dospela ali zapadla, upnik pa lahko terja dolžnika za izpolnitev obveznosti. Dolžnik, ki ne izpolni svoje obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev, pride tedaj v zamudo. Če pogodbena obveznost ob času dospelosti ni izpolnjena, nastopijo pravne posledice zamude. Posledica zamude pri denarnih obveznostih je začetek teka zamudnih obresti. Za zamudo z obveznostmi iz dvostransko obvezne pogodbe pa so lahko določene še posebne posledice, med katerimi je tudi odstopna pravica. Pogodbi zvesta stranka pridobi tedaj odstopno pravico, ki predstavlja (zakonsko določeno ali s pogodbo dogovorjeno) sankcijo za kršitev obveznosti druge pogodbene stranke.
Začetek teka zakonskih zamudnih obresti je objektivna posledica nastanka zamude, torej neizpolnitve obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev obveznosti. Ne drži torej pritožbeno stališče, da naj bi šele odstop od pogodbe povzročil zamudo z izpolnitvijo tožene stranke, saj OZ začetka teka zamudnih obresti ne veže na trenutek uresničitve odstopne pravice.
Določilo 161. člena ZPP vsebuje pravilo o tem, kako se sosporniki obsodijo na povračilo pravdnih stroškov. Če niso solidarno zavezani, krijejo stroške po enakih delih. Pravilo učinkuje, ne da bi sodišče v izreku odločbe stroške posebej porazdelilo med posamezne sospornike.