ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 93/1, 93/1-1, 93/3. ZUPUDPP člen 52, 52/2. ZUP člen 57, 57/2. ZUS-1 člen 32, 32/2.
razlastitev - gospodarska infrastruktura - javna korist - nujnost razlastitve - pooblaščenec - pooblastilo za zastopanje - izguba procesne sposobnosti med postopkom - zahteva za izdajo začasne odredbe
Po tem, ko je tožnica izgubila procesno sposobnost in ji je bil postavljen skrbnik za poseben primer, le-ta pooblastila odvetniku ni preklical. To pa ob upoštevanju določbe drugega odstavka 57. člena ZUP pomeni, da je bila tožnica v tem postopku pravilno zastopana in da je bila tudi prvostopenjska izpodbijana odločba pravilno vročena odvetniku, ki je tudi podal pritožbo zoper to odločbo in se v pritožbi skliceval na pooblastilo v spisu. Da bi skrbnik za poseben primer odvetniku pooblastilo za zastopanje tožnice v tem upravnem postopku preklical, niti ne zatrjuje. Zato tudi morebitna ne vročitev odločbe prve stopnje skrbniku za poseben primer na odločitev v tej zadevi ne more vplivati.
Ob upoštevanju določb ZUreP-1 in ZUPUDPP ter dejstva, da predmetna parcela leži v ureditvenem območju Odloka za izgradnjo ceste – obvoznice Šmartno pri Litiji, torej gre v tem primeru za gradnjo gospodarske infrastrukture, ki je predvidena, je pravilno stališče organa druge stopnje v pritožbeni odločbi, da je v predmetni zadevi javna korist za razlastitev sporne parcele izkazana. Razlastitev predmetne nepremičnine je tudi nujno potrebna za dosego javne koristi in je tudi v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Glede na to, da sporna parcela meri le 2 m2 in da bo načrtovana obvoznica zagotavljala večjo propustnost prometa, zgrajena pa bo tudi kolesarska steza in pločnik za pešce, kar vse predstavlja predvsem večjo prometno varnost, da sta tudi omenjena pogoja po drugem odstavku 92. člena ZUreP-1 v obravnavanem primeru podana.
razlastitev - razlastitev stavbnega zemljišča - pogoji za razlastitev - prevzem preostalih nepremičnin - izguba gospodarskega pomena nerazlaščenega dela nepremičnine
Upravni organ nima prav, da je pri presoji izgube gospodarskega pomena lastninske pravice na ostalem delu stavbnega zemljišča bistvenega pomena, ali namerava lastnik v kratkem na njej graditi in ali je že ukrenil kaj konkretnega v zvezi z nameravano gradnjo. Splošno znano namreč je, da je na trgu več vredno zemljišče, na katerem je dopustna gradnja, od zemljišča, na katerem gradnja ni dopustna. Že vrednost parcele sama pa opredeljuje gospodarski pomen, ki ga ima za lastnika taka nepremičnina.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - gradnja gospodarske javne infrastrukture - obstoj javne koristi - nujnost in sorazmernost razlastitve
Prvostopenjski organ je v zvezi s pogojem, da je razlastitev obravnavanih nepremičnin za dosego javne koristi nujno potrebna, navedel, da je izkazano, da trasa predvidene povezovalne ceste ne more potekati drugje, saj je bila sprejeta in določena z občinskim lokacijskim načrtom ter je ni mogoče spreminjati. V lasti razlastitvene upravičenke pa so tudi že vsa ostala zemljišča predvidene trase in bi premaknitev trase povzročila premik celotnega poteka trase in nove postopke z novimi dogovarjanji. Pri pogoju nujnosti (neobhodnosti) razlastitve se postavi zlasti vprašanje, ali predlagatelj razlastitve ne razpolaga z nepremičninami (jih že ima v lasti), ki mu omogočajo enakovredno izvedbo projekta oz. ali predlagatelj razlastitve lahko doseže namen z drugimi sredstvi oziroma na drug način. Na obe vprašanji je organ ustrezno odgovoril, da ne. Pogoj nujnosti sodišče šteje za dokazan in ustrezno obrazložen.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 92/3, 93, 93/1, 93/1-1. ZNačrt člen 109. ZUP člen 9.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - pogoji za uvedbo postopka - javna korist - načelo zaslišanja stranke
Ugotavljanje izpolnjevanja pogojev iz 92. člena ZUreP-1 je predmet posebnega ugotovitvenega postopka, v katerem mora biti dana možnost sodelovanja vsem strankam postopka. Zakon kot pogoj za dopustnost začetka postopka razlastitve določa neuspel odkup nepremičnine na podlagi ponudbe razlastitvenega upravičenca.
ZUreP-1 člen 92, 93, 93/1, 102, 110, 110/2. EZ člen 59, 59/1. SPZ člen 213.
razlastitev - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - opredelitev služnosti - daljnovod
Ob tem, da je zahtevani standard ugotovitve in izkazanosti javne koristi za obremenitev tožnikovih parcel zaradi postavitve spornega daljnovoda izpolnjen, je po mnenju sodišča v smislu 213. člena SPZ obremenitev parcel s služnostjo dovolj natančno opredeljena z določitvijo širine koridorja 15 m na vsako stran od osi elektroenergetskega voda, s tem, da je opredeljeno, na katerem delu posamezne parcele poteka koridor, na katerem je ustanovljena stvarna služnost.
Prvostopenjski organ je napačno razlagal določbo četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1. V delu, ko četrti odstavek 105. člena ZUreP-1 določa „stroške nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec“, je določba četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 specialna procesna določba, glede na določila ZUP o nosilcu procesnih stroškov.
V delu, ko četrti odstavek 105. člena ZUreP-1 določa „stroške nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec“, je določba četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 specialna procesna določba, glede na določila ZUP o nosilcu procesnih stroškov.
ZUreP-1 glede na čas zahtevati stroške postopka nima specialnih določb, zato je upravni organ pravilno uporabil določbo ZUP.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist
Ob ugotovitvi, da je na nepremičninah že zgrajena cesta (oziroma prometna površina), po kateri poteka promet, in da se zemljišče še vedno nahaja v lasti tožnikov, je prvostopenjski organ imel podlago za zaključek, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZJC-B, ter da je ugodil zahtevi razlastitvene upravičenke za razlastitev nepremičnin. Glede na potek cestnega prometa na spornih nepremičninah pa je izkazana tudi javna korist za razlastitev, kot to določa tretji odstavek 19. člena ZJC-B.
ZUreP-1 člen 32, 92/2, 93, 93/1, 100, 100/1, 110/2, 110/7. EZ člen 59. SPZ člen 223, 226. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - neprava stvarna služnost - javna korist - objekt gospodarske javne infrastrukture - vzdrževalna dela - nov objekt
Daljnovod kot objekt je celota stebrov in električnih vodov. Ker bi bilo treba šteti, da gre za nov objekt, bi tako organ moral ugotavljati, ali je izkazana javna korist za služnost zaradi izgradnje objekta – daljnovoda po predlagani trasi, po določbi drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 in 93. člena tega zakona, kot to izhaja iz 100. člena ZUreP-1. To pa pomeni, da bi bilo treba javno korist ugotavljati glede na predvidenost gradbenega posega v ustreznem prostorskem aktu iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 (v povezavi s 109. členom ZPNačrt), kot trdi tudi tožnik, ter da javne koristi ni mogoče izkazovati na tak drug način, kot to meni stranka z interesom.
Pri služnostih v javno korist v smislu 110. člena ZUreP-1 gre za služnosti, ki so po svoji vsebini stvarne služnosti oziroma so posebna oblika nepravih stvarnih služnosti, urejenih v 226. členu SPZ. Glede na načelo specialnosti (3. člen SPZ), po katerem brez objekta ni stvarne pravice, se je mogoče opreti tudi na določbo 223. člena SPZ, po kateri stvarna služnost preneha, če je gospodujoča oziroma služeča stvar uničena; obstoječi daljnovod pa bo prenehal, saj bo porušen ter zgrajen nov.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - električni daljnovod - rekonstrukcija daljnovoda
Glede na to, da je bil zahtevani standard ugotovitve in izkazanosti javne koristi za obremenitev parcel v lasti tožeče stranke zaradi postavitve daljnovoda izpolnjen, je v smislu 213. člena Stvarnopravnega zakonika obremenitev parcel s služnostjo dovolj natančno opredeljena z določitvijo širine koridorja 15 m na vsako stran od osi elektro energetskega voda. S tem pa je opredeljeno, na katerem delu posamezne parcele poteka koridor, na katerem je ustanovljena stvarna služnost. Natančna navedba površine služečega zemljišča pa ni potrebna, saj določitev odškodnine za ustanovitev služnosti ni predmet tega postopka.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 93/1, 100, 100/1, 110, 110/7. EZ člen 59. SPZ člen 223, 226. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - neprava stvarna služnost - javna korist - objekt gospodarske javne infrastrukture - vzdrževalna dela - gradbeni namen - nov objekt
Predvidena nameravana dela ne pomenijo zgolj dodatno obremenitev lastninske pravice (razširitev služnosti) na obstoječem daljnovodu oziroma njegovo posodobitev, temveč uresničitev gradbenega namena – gradnjo objekta iz 1. točke prvega odstavka 93. člena ZUreP-1 (gospodarska javna infrastruktura). Pri služnosti v javno korist v skladu s 110. členom ZUreP-1 gre za služnosti, ki so po svoji vsebini stvarne služnosti oziroma so posebna oblika nepravih stvarnih služnosti, urejenih v 226. členu SPZ. Tudi v primeru neprave stvarne služnosti bi bilo razumeti, da ta preneha, kolikor je gradbeni objekt, ki je bil podlaga za ustanovitev služnosti v javno korist, odstranjen. Obstoječi daljnovod bo v obravnavanem primeru odstranjen, zato je šteti, da bo postavljen nov objekt. V obravnavani zadevi bi moral zato organ presoditi ali je izkazana javna korist za izgradnjo objekta – daljnovoda po predlagani trasi, v smislu določbe drugega odstavka 92. člena in 93. člena ZUreP-1 kot izhaja iz 100. člena ZUreP-1. Tožnik ima prav, da javna korist ni bila presojena ob upoštevanju teh zakonskih določil.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist
ZJC-B ureja pogoje za razlastitev, postopek, v katerem se ugotavlja izpolnjenost zakonskih pogojev, kakor tudi pravico do odškodnine, ki se ugotavlja v skladu s splošnimi določbami ZUreP-1 o razlastitvi. S tem pa je zadoščeno ustavnopravnim vidikom varstva lastninske pravice na nepremičninah.
Javna korist je v primeru razlastitve po 19. členu ZJC-B izkazana, če po nepremičnini, po kateri poteka obstoječa javna cesta, poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
uvedba razlastitvenega postopka - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gospodarska javna infrastruktura - gradnja kanalizacijskega zbiralnika
Glede možnosti prestavitve mesta izvrševanja služnosti trase, se je upravni organ pravilno opredelil do obstoja konkretne javne koristi. Pravilno je pojasnil, da je treba traso izgradnje novega kanalizacijskega zbiralnika obravnavati kot celoto in so zato odstopanja trase od že sprejetih rešitev v prostorskem aktu težko izvedljiva, tudi zato, ker se je z večino služnostnih upravičencev, ki bi jih predlagana sprememba trase tangirala, že dosegel dogovor.
Tožnica mora izkazati, v čem se kaže izguba gospodarskega pomena za njeno lastninsko pravico na novo nastalih nepremičninah. Za utemeljevanje izgube gospodarskega pomena tako ne zadošča zgolj navedba o po tožničinem mnenju oteženi prodaji teh zemljišč zaradi lege, površine ter spremembe rabe prostora.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja telekomunikacijskega omrežja - napačna uporaba materialnega prava
V obravnavanem primeru je sporno vprašanje, ali je prvostopenjski organ pri odločanju o dovolitvi obremenitve nepremičnine tožnice s služnostjo v javno korist ugotovil in upošteval vse zakonske pogoje po 79. členu ZEKom. Vsebina omejitve lastninske pravice, torej gradnja, postavitev, obratovanje ali vzdrževanja javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture, mora biti načrtovana in izkazana na način, da je možno v tem okviru ugotavljati, ali so izpolnjeni pogoji za nadaljnje odločanje o ustanovitvi služnosti. V konkretnem primeru se ne da preizkusiti ali so izpolnjeni pogoji iz 79. člena ZEKom, ki jih mora ugotoviti in upoštevati prvostopenjski organ pri odločanju o ustanovitvi služnosti, da je pridobitev služnosti nujen pogoj za gradnjo elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture in da je bila gradnja elektronskega komunikacijskega omrežja načrtovana tako, da so posegi v tujo lastnino čim manjši.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 93/1, 100, 100/1, 110/2, 110/7. EZ člen 59, 59/1. SPZ člen 223, 226. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - neprava stvarna korist - objekt gospodarske javne infrastrukturo - vzdrževalna dela - nov objekt
Ker bi bilo treba šteti, da gre za nov objekt, bi organ moral ugotavljati, ali je izkazana javna korist za služnost zaradi izgradnje objekta – daljnovoda po določbi drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 in 93. člena tega zakona, kot to izhaja iz 100. člena ZUreP-1. To pa pomeni, da bi bilo treba javno korist ugotavljati glede na predvidenost gradbenega posega v ustreznem prostorskem aktu iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 (v povezavi s 109. členom ZPNačrt), kot trdi tudi tožnica, ter da javne koristi ni mogoče izkazovati na tak drug način, kot to meni stranka z interesom.
Pri služnostih v javno korist v smislu 110. člena ZUreP-1 gre za služnosti, ki so po svoji vsebini stvarne služnosti oziroma so posebna oblika nepravih stvarnih služnosti, urejenih v 226. členu SPZ. Glede na načelo specialnosti (3. člen SPZ), po katerem brez objekta ni stvarne pravice, se je mogoče opreti tudi na določbo 223. člena SPZ, po kateri stvarna služnost preneha, če je gospodujoča oziroma služeča stvar uničena; obstoječi daljnovod pa bo prenehal, saj bo porušen ter zgrajen nov.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - posodobitev daljnovoda
Ker bi bilo treba šteti, da gre za nov objekt, bi tako prvostopenjski organ moral ugotavljati, ali je izkazana javna korist za služnost zaradi izgradnje objekta – daljnovoda po predlagani trasi, po določbi drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 in 93. člena tega zakona, kot to izhaja iz 100. člena ZUreP-1. To pa pomeni, da bi bilo treba javno korist ugotavljati glede na predvidenost gradbenega posega v ustreznem prostorskem aktu iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1.
ZUreP-1 člen 92, 93, 100, 100/1, 110, 110/2, 110/7. EZ člen 59. SPZ člen 223, 226.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - neprava stvarna služnost - gradnja daljnovoda - nov objekt
Daljnovod kot objekt je celota stebrov in električnih vodov. Ker bo torej obstoječi daljnovod kot objekt odstranjen, je logičen zaključek, da bo zgrajen nov objekt. Ker gre za nov objekt, bi drugostopenjski organ moral ugotavljati, ali je izkazana javna korist za služnost zaradi izgradnje objekta – daljnovoda po predlagani trasi, po določbi drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 in 93. člena tega zakona, kot to izhaja iz 100. člena ZUreP-1. To pa pomeni, da bi bilo treba javno korist ugotavljati glede na predvidenost gradbenega posega v ustreznem prostorskem aktu ter da javne koristi ni mogoče izkazovati na tak drug način, kot to meni stranka z interesom.
Pri služnostih v javno korist v smislu 110. člena ZUreP-1 gre za služnosti, ki so po svoji vsebini stvarne služnosti oziroma so posebna oblika nepravih stvarnih služnosti, urejenih v 226. členu SPZ, zanje pa se glede nastanka in prenehanja uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo osebne služnosti. Ne glede na navedeno pa se je glede na načelo specialnosti (3. člen SPZ), po katerem brez objekta ni stvarne pravice, mogoče opreti tudi na določbo 223. člena SPZ, po kateri stvarna služnost preneha, če je gospodujoča oziroma služeča stvar uničena; obstoječi daljnovod pa bo prenehal, saj bo porušen ter zgrajen nov.
ZUreP-1 člen 92, 93, 100, 110, 110/7. EZ člen 59, 22. ZGO-1 člen 2. SPZ člen 223, 226.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - neprava stvarna služnost - javna korist - objekt gospodarske infrastrukture - nov objekt
Daljnovod kot objekt je celota stebrov in električnih vodov. Ker bo torej obstoječi daljnovod kot objekt odstranjen, je logičen zaključek, da bo zgrajen nov objekt. Prvostopenjski organ je moral ugotavljati, ali je izkazana javna korist za služnost zaradi izgradnje objekta – daljnovoda po predlagani trasi, po drugem odstavku 92. člena ZUreP-1 in 93. člena tega zakona, kot to izhaja iz 100. člena ZUreP-1. To pa pomeni, da bi bilo treba javno korist ugotavljati glede na predvidenost gradbenega posega v ustreznem prostorskem aktu iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 (v povezavi s 109. členom ZPNačrt), kot trdi tudi tožnik, ter da javne koristi ni mogoče izkazovati na tak drug način, kot to meni stranka z interesom. Pri služnostih v javno korist v smislu 110. člena ZUreP-1 gre namreč za služnosti, ki so po svoji vsebini stvarne služnosti oziroma so posebna oblika nepravih stvarnih služnosti, urejenih v 226. členu SPZ. Za neprave stvarne služnosti pa 226. člen SPZ določa, da se zanje glede nastanka in prenehanja uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo osebne služnosti. Glede na načelo specialnosti (3. člen SPZ), po katerem brez objekta ni stvarne pravice, je mogoče opreti tudi na določbo 223. člena SPZ, po kateri stvarna služnost preneha, če je gospodujoča oziroma služeča stvar uničena; obstoječi daljnovod pa bo prenehal, saj bo porušen ter zgrajen nov.